Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene utrujenosti. Kar je posledica izpostavljenosti dolgotrajnemu stresu, ki ga prenaša posameznik. Zgodi se takrat, ko se osebna pričakovanja ne ujemajo z realnimi na delovnem mestu. Do tega pride zaradi več dejavnikov, ki se med seboj prepletajo.
Posledice stresa se pri ljudeh kažejo v različnih oblikah, in sicer so telesne in duševne narave. Poznamo pozitivni in negativni stres. Če se nam kaže kot popolna izguba vseh emocionalnih rezerv in splošna izčrpanost potem temu pravimo, da gre za skrajno posledico stresa, ki se kaže v obliki izgorelosti.
Za ukrepanje proti izgorelosti in stresu sta pomembni preventiva in kurativa. Najslabše je, da bežimo od teh težav in posledično zapademo v skrajno možnost zasvojenosti.
Izgoreti ali iztrošiti se (angl. burnout) lahko opredelimo, kot pojem poklicna izgorelost. Človek se znajde v posebnem psihičnem stanju, ko izgubi vse zanimanje za ljudi, s katerimi dela. Dobi občutek izčrpanosti, počuti se praznega, njegova delovna učinkovitost je zelo nizka ali ničelna. Delavec postane razdražljiv, neprijazen ali celo zahrbten do svojih sodelavcev.
Ali vam grozi izgorelost na delovnem mestu? Na to vprašanje si boste odgovorili po kratkem testu, ki vam ga podajamo.
Ali ste postali kritični v službi?
Ali vam je zjutraj težko vstati in oditi v službo?
Ali ste postali nestrpni in razdražljivi do svojih sodelavcev ali strank?
Ali vam je padla produktivnost in ste brez energije?
Ali velikokrat občutite razočaranje pri svojem delu?
Ste pogosto nezadovoljni s svojim delom?
Ali spite manj kot 6 ur/dan?
Se vam je zmanjšal apetit?
Ali ste pogosto vznemirjeni zaradi nepomembnih stvari?
Pogosto iščete izgovore, da vas nekaj boli, da bi se izognili delu v službi in stiku s sodelavci?
Če ste vsaj na polovico vprašanj odgovorili pritrdilno, se posvetujte s strokovnjakom, kajti lahko ste v nevarnosti, da se vam pojavlja izgorelost na delovnem mestu.
Izgorelost se ne pojavi kar nenadoma. Pride zaradi procesa, ki se dogaja dlje časa. Simptomi se razvijajo zelo počasi, zato moramo biti pozorni na začetne spremembe, ki se dogajajo v nas. Pomoč v začetni fazi je najučinkovitejša. Če se odkrije kasneje, ko je posameznik že preveč izčrpan, je zdravljenje dosti težje.
Poznamo več faz izgorelosti:
1. faza – delovni entuziazem, izrazita potreba po potrjevanju
V doseganje ciljev vlagamo zelo veliko truda in napora. Vse to pripelje do prevelike utrujenosti in posledično do upada delovne učinkovitosti.
2. faza – stagnacija
Tukaj narašča frustracija, ker ob vsem vloženem trudu ne dobimo pričakovane nagrade. Prihaja do lastnih dvomov, do negotovosti pri delu, preutrujenosti, nezadovoljstva in motnje koncentracije. Pri tem upada motiviranost za delo. Prihaja tudi do nekaterih drugih težav, ki so psihosomatskega izvora, kot so npr. glavoboli, zvišan krvni tlak, motnje spanja, prehranjevanja, itd. Pri tej fazi prihaja tudi do zmanjšanje telesne odpornosti. Človek postaja vse manj toleranten do ljudi, kasneje se popolnoma odmakne od družbe in se socialno izolira.
3. faza – socialna izolacija
Oseba izgubi stik z zunanjim svetom. Empatijo zamenja za brezosebni odnos, nestrpnost in nespoštovanje. Pri tem prihaja do nesoglasij s sodelavci in strankami. Vse to človek občuti kot dodatno notranjo praznino, ki jo poskuša nadomestiti z alkoholom ali zdravili. Velikokrat je kombinacija obeh substanc. Posledično prihaja do izgube prijateljev in celo do ločitve.
4. faza – apatija oz. skrajna izgorelost
Tukaj so vidni jasni znaki depresije, kažejo se tudi znaki samomorilnosti. Izgorelost povzroči izčrpanost telesa, kronično utrujenost, nespečnost, glavobole, itd. Čustveni odnos do ljudi se zelo zmanjša ali ga sploh več ne občuti. Prisotna je konstantna žalost, občutek nemoči, razdražljivost, nezadovoljstvo, tesnoba itd.
Priporočeni ukrepi pri osebah, ki začutijo izgorevanje
Skrbite zase
V svoj teden vpeljite neko novost v obliki rekreacije, ki vam bo v veselje. Začnite jesti bolj zdravo in uravnoteženo hrano. Na delovnem mestu imejte kakšno stvar, ki vas sprošča. Ko ste pod stresom, poskusite preživeti čim več časa s svojimi bližnjimi ali prijatelji.
Določite meje vašega delovanja
Če je možno, si spremenite delovni čas. Določiti je treba meje v službi in se prepričati, da v življenju obstajajo pomembnejše stvari, kot je samo delo.
Določite ukrepe za obvladovanje stresa
Imejte osebo zraven sebe, ki ji zaupate in se pogosto pogovarjajte o svojih težavah.
Analizirajte sami sebe, določite svoje vrednote in želje
Če dolgo počnemo stvari, ki nas ne veselijo, pogosto pride do velikega stresa in posledično do izgorevanja. Zato počnite stvari, ki vas veselijo. Zamislite si realne želje in sledite svojim sanjam.
Premagajte kompleks, da so drugi vedno boljši in da se to dogaja le vam
Spremembe v današnjem času so zelo hitre. Vsi se moramo znati prilagajati spremembam in slediti toku dogajanja. Tako se obvarujemo pretiranemu stresu in posledično se izognemo izgorelosti.
Izgorevanje na delovnem mestu je v današnjem času zelo velik problem. Mnogo ljudi prizna, da problem obstaja, vendar se tej temi izmikajo v prepričanju, da je obvladljiva. Vendar se zaposleni, ki se znajdejo v tem položaju, vrtijo v krogu.
Veliko ljudi začne dan s kavo in cigareto, med malico na hitro pojedo sendvič, zraven spijejo kavo ali dve, mogoče tudi energijsko pijačo, da lažje zdržijo do konca delovnika. Po odhodu iz službe so utrujeni in brez volje. Ko pridejo domov, pojedo že vnaprej pripravljeno kosilo ali večerjo. Večere nato preživijo pred televizorjem. V primeru, da se odpravijo v družbo, prej vzamejo še kakšno poživilo, da med druženjem s prijatelji ne zaspijo. Ko se njihov dan vendarle zaključi, so tako utrujeni, da tudi zaspati več ne morejo. Zato da lažje zaspijo, posežejo po uspavalnih tabletah. To se dnevno ponavlja in človek se znajde v začaranem krogu. Zato je potrebno veliko časa preživeti v naravi in biti obkroženi s pozitivnimi ljudmi. Tudi delo v službi, če se le da, se mora prilagoditi zmožnostim. Tako se lahko sami izognemo morebitnim pojavom pretiranega stresa, ki lahko vodi v pojav izgorevanja.