Čebelarjeva naloga je pobiranje čebeljih produktov, najpogosteje je to med, iz panjev. Čebelarstvo je pri nas tradicionalna kmetijska dejavnost.
Delovni postopki
Čebelar pobira med iz panjev, pri katerih se odstrani zadnji ali zgornji del panja. Da čebele ostanejo mirne, jih čebelar »zadimi« s pihanjem dima. Nato vzame iz panja polne okvirje, na katerih so celice z medom. Pri odpiranju celic uporabi posebno orodje in iz njih izloči med, ki ga najprej precedi, tako dobi gost sladek med. v panj da prazne okvirje, da jih čebele zadelajo.
Delovni pripomočki
Pri delu čebelar uporablja osebno opremo, katera je nujna in jo mora imeti vsak začetnik in tudi čebelar, ki ima več panjev, saj se mora pri daljšem delu s čebelami ustrezno zavarovati pred njihovimi piki.
K osnovni opremi spada zaščitna mreža oz. pokrivalo, ki se lahko namesti na drugo pokrivalo. Da si zaščiti roke pred piki, uporabi ustrezne rokavice, ki imajo narokavnike in so gumirane nad dlanmi.
Čebelar uporablja tudi orodje, da lahko ustrezno skrbi za urejenost čebelnjaka.
S panjsko dleto odpira panjske dele, ki so zalepljeni s propolisom in uporablja ga tudi za odstranjevanje voščenih prizidkov. Za odstranjevanje čebel s satja ob točenju medu uporablja omelce. Na daljšem ročaju ima grebljico, da lahko očisti dno panja.
Da pomiri čebela, jih zadimi s dimom, to naredi s kadilnikom z mehom. Včasih so čebelarji za to uporabljali prekuhano in posušeno lesno gobo.
Med čebelarjeve pripomočke sodi tudi pribor za označevanje matic, kjer so štiri barve in mrežice za priprtje matice med barvanjem in sušenjem barve.
Čebelar skrbi za inventar, orodje in opremo, da so v ustreznem stanju, po uporabi jih mora vedno razkužiti. Dokumenti, ki jih uporablja so proizvodni načrt, analiza donosnosti proizvodov, obračun poslovanja, seznam naložb…
Na kaj mora biti pozoren?
Delo čebelarja je, da pridela med, cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji vosek in čebelji strup.
Če želi biti uspešen, mora imeti sposobnost komuniciranja s kupci, biti dober organizator in podjetnik. Čebelarju bo lažje, če mu bo pri delu pomagali ostali člani družine. Ponavadi so čebelarji vztrajni ljudje.
Čebele so zelo občutljive na vonj, že samo vonj po znoju jih lahko močno razdraži, prav tako hlevski vonj ali parfumi. Če piči ena čebela, je vonj po strupu tisti, ki spodbudi ostale čebele k pikanju. Zato mora biti čebelar vedno čist, umit in brez dodatnih dišav.
Primerno se mora obleči, saj čebele ne marajo umetnih materialov kot je npr. sintetika.
Strah pred čebelami oz. njenimi piki, lahko povzroča znojenje in oddajanje vonja, ki pri čebelah sproži obrambni nagon. Če bo čebelar miren in sproščen, bo prejel najmanj pikov. Nasprotno bo, če bo nervozen in živčen.
Upoštevati mora higienske standarde, tako lahko prepreči tudi obolenja čebel.
Delovno področje in razmere dela
Čebelarstvo je zelo razvejana dejavnost, zato imajo čebelarji dobre možnosti, da razvijejo podjetniške ideje v tej panogi. Tukaj se ne gre samo za pridelovanje medu ampak veliko več. Lahko se usmerijo v trženje in odprtje prodajnega prostora.
Čebelar mora imeti več kot 200 panjev, da lahko donosno čebelari. Pri nas je večina čebelarjev ljubiteljskih, se pa zadnje čase ta delež zmanjšuje in povečuje delež čebelarjev, ki imajo v čebelarstvu gospodarski interes.
Razmere za delo so odvisne od letnega časa in pogojev za pašo čebel. Vedno več težav pa imajo čebelarji zaradi strupenih kemikalij v okolju in nevarne rabe sredstev za rabo rastlin.