Sodobni časi s seboj prinašajo sodobne bolezni. Med takšne sodita stres in posledično izgorelost. Pojav psihičnega nasilja je bil v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja razumljen kot eden izmed socialnih povzročiteljev stresa v organizaciji.
Za psihično nasilje je značilno, da je usmerjeno le v določene posameznike, ki lahko utrpijo resne posledice za zdravje. Povzročitelji, opazovalci, nevtralni očividci tukaj niso prizadeti.
Nasilje na delovnem mestu je možno najti v vseh ustanovah, v vseh organizacijah, na vsakih pozicijah (hierarhičnih ravneh). Vzroke lahko iščemo v slabi organizaciji dela, slabem sodelovanju med zaposlenimi, nejasni razdelitvi delovnih nalog, nejasni hierarhiji. Pogosto se tudi lastne napake prevalijo na drugega, da bi se prekrila lastna nesposobnost.
Predno sklepate takšne odločitve je možno postoriti še marsikaj, npr. poiskati pomoč pri tistih v podjetju kjer so zadolženi za zdravje in varnost pri delu, pri službi za kadrovske zadeve, delavske pravice. Lahko se tudi obrnite na pooblaščenega zdravnika, kjer ste opravljali zdravniški pregled (zdravnik specialist medicine dela, športa in prometa) ali pa celo zaprosite za premestitev na drugo delovno mesto.
Kaj je mobing?
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je obremenjena s konflikti med zaposlenimi ali med nadrejenimi in podrejenimi. Napadena oseba je v podrejenem položaju in izpostavljena dlje trajajočem napadom ene ali več oseb z namenom, da ga izrinejo iz delovne sredine.
Za mobing gre torej, če se dogaja slaba komunikacija med sodelavci, če pa gre za načrtno šikaniranje vodilnih nasproti podrejenim pa to imenujemo bossing. Z zatiranjem podrejenih, onemogočanjem in preganjanje sodelavcev lahko nadrejeni pokažejo svojo oblast.
Vse večja konkurenčnost, način življenja in globalizacija ustvarjajo vedno večje pogoje za nastajanja mobinga, ki je vedno bolj prisoten v našem življenju. Z mobingom se srečujemo povsod: že v vrtcu, šolah, na delovnem mestu in celo v družini.
Vedno več ljudi je prizadetih zaradi mobinga. Veliko se namreč skriva, da se pogosto dogaja mobing že v šolah z nastajanjem psihičnega in fizičnega nasilja. Zgodi se lahko vsakemu izmed nas, lahko celo precej neopazno.
Mobing je mogoč predvsem zato, ker ga omogoča tudi okolje – sodelavci namreč ne želijo posegati v dogajanja in ostajajo zgolj pasivni gledalci, največkrat zaradi pomanjkanja civilnega poguma in seveda strahu pred posledicami, da ne bi sami postali žrtve mobinga. Zatiskanje oči pred mobingom je izredno škodljiv pojav, saj povzroča delodajalcu veliko materialno škodo. Delavci niso motivirani za delo, s strahom in odporom prihajajo na delo, med njimi vlada nezaupanje, zato so njihovi delovni kontakti omejeni za pisanje dopisov, s katerimi se zavarujejo, kar pa povzroča veliko nepotrebno izgubo delovnega časa.
Gre torej za premišljeno, žaljivo in neprijazno, dlje trajajočo se ravnanje. Posledica tega je zmanjšanje storilnosti, bolniška odsotnost, invalidnost, v končni situaciji lahko tudi samomor. To so posledice za delodajalca. Težje posledice pa so pri žrtvah mobinga, ki se kažejo v fizičnih in psihičnih ter psihosomatskih obolenjih.
Nasilje na delovnem mestu je velikokrat povezano z ravnanjem in odnosom vodilnih do podrejenih, z organizacijo procesov, sistemizacijo, s preveč tesnimi odnosi med zaposlenimi, ter z drugačnostjo.
Kako prepoznati mobing na delovnem mestu? Kakšna so dejanja, ki sodijo pod pojem mobing?
Trpinčenje na delovnem mestu se najpogosteje kaže skozi sovražno in neetično besedno ali nebesedno komunikacijo enega ali skupine posameznikov, ki s teroriziranjem in poniževanjem določene osebe ogrožajo njen ugled, čast, njegovo dostojanstvo in integriteto ali jo socialno izključujejo, vse dokler ne zapusti delovnega mesta. Žrtev mobinga se ne more braniti, ker je v nemočnem položaju. Ta dejanja so zelo pogosta, najmanj enkrat na teden, in v daljšem obdobju, najmanj šest mesecev. Rezultat je psihična težava ali bolezen, socialna stiska ali izključitev iz delovne organizacije.
Poznamo štiri oblike mobinga:
Bullyng je prostaško mobiranje od vrha navzdol (lastnika oziroma najvišjega šefa), je lahko brutalen, včasih povezan tudi z fizičnim nasiljem,
Bossing je mobiranje s strani nadrejenega, vendar ne v tako brutalni obliki, kar pa seveda ne pomeni, da je manj intenziven. Ko mobira šef žrtev nima noben možnosti, da bi iz tega kroga pobegnila, kar pomeni, da je že predvidena za »odstrel«; boriti se proti šefu je izredno težko,
Mobbing imenujemo psihični teror med sodelavci, ki so enaki po rangu, ko se zbere določena skupina ljudi, ki mobira posameznika, bodisi zaradi njegovih posebnosti ali drugačnosti, bodisi zaradi njegove nadpovprečne sposobnosti ali izrednega občutka za pravičnost in poštenost,
Staffing je oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah in tudi v podjetjih, ko se delavci želijo znebiti strogega šefa.
Slabosti v delovni organizaciji pogosto povezujemo s konflikti, ki nastajajo, ti pa potem prehajajo v mobing. Premalo število zaposlenih, časovna stiska, razni pritiski, nejasna in nerazumljiva navodila povzročajo stres in konflikte, ki lahko kasneje prerastejo v mobing. Največkrat je mobing izraz nesposobnosti vodilnega uslužbenca, ki se boji konfliktov, saj jih ni sposoben rezrešiti. Velika verjetnost je, da zato postanejo žrtev mobinga tisti zaposleni, ki svojega dela ne opravijo dovolj dobro ali pa so v svojem delu pokazali preveč delavnosti.
Najpogostejši vzroki za nastanek mobinga so:
– nezasedena delovna mesta,
– časovna stiska,
– toga hierarhija z enosmerno komunikacijo,
– visoka odgovornost ter nizka možnost odločanja,
– podcenjevanje sposobnosti zaposlenih,
– podcenjevanje dela zaposlenih.
Vzrok za nastanek mobinga je vedno nesposobnost reševanja konfliktov, slaba organizacija med delovnimi procesi, slabo vodenje, osebni motivi, zmanjševanje števila zaposlenih. Vodja mora opazovati in sposoben opaziti kaj se dogaja z njegovimi zaposlenimi ter kdo od njegovih zaposlenih je mobiran. Njegova dolžnost je tudi posredovanje med žrtvijo mobinga ter med tistim, ki mobing izvaja. Prej, ko vodja posreduje, večje so možnosti, da pride do predčasne zaustavitev procesa. Z jasnimi navodili, pravilnim pristopom in upravljanjem s človeškimi viri lahko sam prepreči oz. prekine mobing.
45 značilnih pojavnih oblik mobing
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
Kateri zakoni ščitijo delavca v primeru mobinga?
Temeljna človekova pravica je skrb za varno in zdravo delo v delovnem okolju. Zakon o varstvu in zdravju pri delu ščiti zdravje in življenje delavcev v ta namen določa pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev.
Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom tako, da mora v ta namen izvajati ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.
Žrtve mobinga v Sloveniji so zaščitene z direktivo Sveta Evrope (1989) in Evropsko socialno listino. V pripravi pa je tudi besedilo evropskih socialnih partnerjev, ki naj bi prepovedalo nasilje pri delu in omogoča pomoč žrtvam, tako, da bi ščitilo njihovo dostojanstvo in osebno integriteto.
Trije členi Ustave ščitijo zaposlene pred mobingom:
enakost pred zakonom (14. člen),
pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen),
varstvo pravic zasebnosti in osebnih pravic (35. člen).
Zaposlene varuje tudi Zakon o delovnih razmerjih, ki poleg drugega v 45. členu govori o dostojanstvu delavca pri delu, 6a. člen novele tega zakona pa daje pravno podlago o prepovedi trpinčenja (mobinga).
Večji kot je boj za oblast, hujši je boj za preživetje, bolj je družba tekmovalna, večja je nevarnost za pojav mobinga v delovnem okolju.
V 92 % primerov so izvajalci nasilja šefi, ker imajo moč. Nekatere žene želja po moči, drugi želijo zadovoljiti potrebo po potrjevanju, drugi vzroki so lahko tudi pohlep, nesposobnost, občutek manjvrednosti, strah, jeza itd.
Šikaniranje oziroma mobing kot posebna vrsta nasilja na delovnem mestu je odraz vse hitrejšega tempa življenja, vse ostrejših tržnih pogojev in tekmovalnosti znotraj podjetij. Postavlja se vprašanje, do kakšne mere tekmovalnosti še spodbujati in kdaj postane tekmovalnost škodljiva. Tudi v slovenskih podjetjih je opazno pojavljanje mobinga, toda iz rezultatov raziskav je moč zaključiti, da se pri identificiranju tega pojava Slovenci gibljemo pod evropskim povprečjem.