Glede na to, da v Sloveniji več kot 80% ljudi, starejših od 15 let, redno uživa alkoholne pijače, se vse več podjetji odloča za testiranje alkoholiziranosti zaposlenih na delovnem mestu. Alkohol predstavlja veliko tveganje za podjetje, tako zaradi večje verjetnosti delovne napake kot zaradi povečane verjetnosti za delovne nesreče.
Delodajalec sme svojim zaposlenim odrediti preizkus alkoholiziranosti. Test smejo izvajati usposobljene osebe, lahko pa se napoti delavca na medicino dela, kjer se opravi test z odvzemom krvi. Pomembno pa je, da delodajalec upošteva interne akte podjetja, ki morajo opredeljevati postopek in posledice alkoholiziranosti na delovnem mestu, kar določa 51. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Alternativno pa je lahko to opredeljeno tudi v pogodbi o zaposlitvi.
Tako je priporočljivo, da med interne akte dodate tudi Pravilnik o izvajanju kontrole alkoholiziranosti na delovnem mestu, ki naj vsebuje:
- prepoved dela pod vplivom alkohola oziroma navesti točno stopnjo alkohola, ki je dovoljena,
- natančno opredeliti postopek preverjanja alkoholiziranosti,
- opredeliti sankcije,
- postopek v primeru zavrnitve alkotesta,
- opredeliti ukrepe v primeru ugotovitve alkoholiziranosti,
- postopek odpovedi pogodbe, ki jasno opredeljuje opozorila s strani delodajalca in možne pritožbe s strani zaposlenega,
- kdo krije stroške v primeru pozitivnega in negativnega testa,
- dolžnosti zaposlenih, če sumijo na alkoholiziranost sodelavca ter sankcije ob neupoštevanju tega določila.
Postopek testiranja
- Testiranje sme izvajati le za to usposobljena oseba.
- Potrebna je prisotnost vsaj dveh prič, ena od prič je lahko nadrejeni, ki je odredil testiranje.
- Testiranje se mora izvesti diskretno, da ne pride do diskriminacije delavca.
- Delavec mora biti seznanjen s pravilno uporabo alkotesta, z usposobljenostjo izvajalca testiranja in z dokumentacijo o napravi.
- Če se alkotest zavrne, se smatra, da je rezultat pozitiven.
- Testiranje se opravi vsaj 15 minut po uživanju hrane oziroma vsaj 5 minut po kajenju.
- Po testiranju podata priči pisno izjavo, oseba ki opravlja testiranje pa sestavi zapisnik. En izvod mora prejeti delavec, drugega delodajalec, tretjega pa izvajalec testiranja.
- V primeru pozitivnega rezultata se osebo napoti domov ali s spremstvom ali z javnim prevozom.
- Če se delavec ne strinja z rezultati, se ga napoti na medicino dela na test z odvzemom krvi.
83. člen Zakona o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavca pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najprej pisno obvestiti o kršitvi in opozoriti na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. To pomeni, da delavec ob prvi kršitvi dobi opozorilo, ob ponovni kršitvi pa lahko tudi odpoved v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.