Vpliv glasbe na človeka na delovnem mestu
Že od nekdaj so verjeli, da ima glasba moč povzdigovanja človeške duševnosti. Če med delom poslušamo glasbo, nam ta izboljša koncentracijo in pozitivno vpliva na kakovost opravljenega dela.
Dopamin je živčni prenašalec, ki pozitivno vpliva na srce, krvni obtok in presnovo, prav tako na dobro počutje in razpoloženje, zato imamo boljšo koncentracijo in smo pri delu bolj produktivni. Poslušanje glasbe sprošča dopamin v možganih, zato je glasba na delovnem mestu zaželena, saj so delavci posledično bolj sproščeni in produktivni.
Raziskave potrjujejo, da zaposleni, ki se ukvarjajo predvsem z informacijsko tehnologijo, ki poslušajo glasbo, opravijo delo hitreje, prav tako so dobili boljše ideje kot tisti zaposleni, ki glasbe med delom ne poslušajo. Glasba ljudi spravi v dobro voljo, zato so manj pod stresom in bolje razmišljajo.
Negativni vpliv glasbe na delovnem mestu
Pri poslušanju glasbe je potrebno upoštevati pravila nadrejenega. Nekateri nadrejeni lahko povezujejo nošenje slušalk z odsotnostjo, kar pri delu ni ravno dobrodošlo, še večjo krivdo bodo pa temu pripisovali, če boste slabše delali.
Negativni vpliv je tudi, če nam glasba odvrača pozornost od dela. Zato je tudi pomembno kakšno zvrst glasbe poslušamo. Najbolj pomirjujoče delujeta klasična in instrumentalna glasba oz. umirjena glasba brez besedil.
Kakšno glasbo je priporočljivo poslušati na delovnem mestu?
Na možgane pozitivno vpliva predvsem klasična glasba, to je znano že dolgo časa. Takšna zvrst nam lahko tudi izboljša zdravstveno stanje in počutje. Prednost klasične glasbe je ta, da je sproščujoča in zmanjšuje raven stresa.
Priporočljivi izvajalci klasične glasbe so predvsem Mozart, Beethoven, Bach, Vivaldi in še mnogo drugih.
Prav tako pa imajo zelo pozitivne učinke na poslušalca zvoki narave. Najbolj primerna izbira so umirjeni in konstantni zvoki, kot so npr. dež, valovi in šumenje potoka. Zaposleni, ki so izpostavljeni zvokom narave, imajo povečano koncentracijo, zato so bili bolj produktivni, prav tako se jim je izboljšalo počutje.
Tudi filmska glasba bo povečala vašo koncentracijo in posledično produktivnost. Epska glasba iz filmov bo pregnala utrujenost in vam povrnila motivacijo, saj vas bo povzdignila in navdala z občutkom pomembnosti.
Kadar smo budni smo v t.i. beta stanju. To pomeni, da so naši možgani bolj aktivni, ko pa preidemo v bolj umirjeno stanje, pa temu pravimo alfa stanje. Takrat smo bolj odprti za zunanje dražljaje in bolje zaznavamo ter smo manj kritični. Zato bi naj glasba, ki ima 50 do 80 taktov na minuto bolj stimulirala kreativnost in druge miselne sposobnosti, domišljija nam dela bolje, prav tako spomin in intuicija. Primer pesmi, kjer dosežemo tak dosežek je od Adele, Chasing pavements ali pa Bruno Mars, The lazy song.
Na možgane pa seveda dobro vpliva tudi glasba, ki nam je všeč, saj nam poslušanje najljubših pesmi izboljša počutje in poveča produktivnost. Zato je zelo pomembna osebna izbira glasbe. Poslušanje najljubših komadov porodi boljše ideje in svoje delo opravljamo hitreje. Seveda izbor pesmi ni najboljši, če je njen tempo prehiter in če komad vsebuje besedila, ki odvrača vašo pozornost.
Smernice za poslušanje glasbe na delovnem mestu
- Dobro bi bilo, da zaposlenim poslušanje glasbe na delovnem mestu, ne bi bilo prepovedano ampak omogočeno
- Delodajalec naj sam sporoči delavcem, da imajo dovoljenje za poslušanje glasbe
- Vrsto predvajanje glasbe in čas poslušanja, si naj delavci sami izberejo
- Delavcem je potrebno omogočiti diskretno poslušanje glasbe, da ne motijo ostalih zaposlenih. Najboljša rešitev so slušalke
Pomembno je, da si vsak posameznik osebno izbere zvrst glasbe. Ni potrebno, da je glasba prisotna ves čas delovnika, dovolj je že približno 30 minut poslušanja, to je dovolj časa, da se skoncentriramo. Najbolj učinkovita je umirjena glasba brez besedila.
Primeri glasbe, ki jo poslušamo na Zaposlitev.info: