Čeprav se tega mogoče ne zavedamo, nas karierne odločitve spremljajo skozi celo življenje. Sprva jih, ko smo še otroci, namesto nas sprejemajo naši starši, kaj kmalu pa se začnemo vsak zase odločati v smeri, kakšna bosta moje delo in moja kariera.
Le kdo se ni že kot majhen otrok spraševal »Kaj bom, ko bom velik/a?« in v igri posnemal razne poklice in se tako nezavedno pripravljal na poklicno vlogo. Sledilo je šolanje v osnovni šoli, kjer smo počasi spoznavali svoje lastnosti in kompetence, na katerih področjih smo bolj uspešni in na katerih malce manj ter kaj nas zanima. In že je prišlo do pomembnejše karierne odločitve, in sicer, na kateri izmed številnih srednjih šol nadaljevati izobraževanje. Ta odločitev je bila za tiste, ki so že imeli vsaj približno izoblikovano vizijo o svojem delu in karieri, lažja, za ostale pa težja. Po končanem srednješolskem izobraževanju se nato nekateri že odločijo, da bodo vstopili na trg dela in se skušali zaposliti, drugi šolanje nadaljujejo in se zaposlijo kasneje, za oboje pa je to nekaj novega.
Leta nazaj je bil vstop na trg dela po končanem takšnem ali drugačnem šolanju za večino ljudi zadnja karierna odločitev, saj so ostali v isti službi celo delovno dobo. Danes je trg dela precej bolj nepredvidljiv in dinamičen, ljudje pa tudi, zato se tudi pozneje v življenju soočamo z raznimi kariernimi odločitvami, izzivi, ovirami in spodbudami.
Da bi se v današnjem kaotičnem svetu lažje znašli in bili kos raznim kariernim situacijam, se moramo za uspešno načrtovanje in vodenje naše karierne poti usposabljati že od majhnih nog naprej. Kaj pa to pomeni oziroma kdaj smo usposobljeni? Usposobljeni smo takrat, ko poznamo sami sebe, torej svoje lastnosti, sposobnosti, znanja, vrednote in stališča, potrebe, interese in želje. Ko poznamo priložnost v okolju, kar pomeni, da vemo, da je ključ do dobre odločitve to, da smo dobro obveščeni, da znamo poiskati relevantne informacije, da vemo, kakšna izobraževanja obstajajo in kakšne zakonitosti veljajo na trgu dela. Ko se znamo preudarno odločati, spopadati z različnimi izzivi in verjamemo sami vase.
Ko obvladamo zgoraj navedene veščine, smo torej bolj ali manj pripravljeni na zaposlitev ter uspešen nastop na trgu dela in lov na sanjsko službo se lahko začne. Preverite tudi nasvete v kategoriji Moje delo.
Toda, ali idealna služba sploh obstaja? Zadnja leta se vse bolj uveljavlja prepričanje, da sanjskih služb ni. Vse imajo svoje prednosti in pomanjkljivosti, od nas je pa odvisno, ali nam bo služba všeč ali ne. In četudi nam neko delo sprva mogoče ni ravno najbolj všeč, lahko poskrbimo, da temu ne bo več tako.
Kako torej vzljubiti delo, ki ga opravljamo? V današnjih časih, ko je gospodarstvo precej nestabilno in je veliko ljudi brezposelnih, si malokdo drzne na glas priznati, da ne mara svoje službe, saj ve, da bi ga veliko ljudi z veseljem zamenjalo. Ljudje smo tako dan za dnem nesrečni v svojih službah, kar ni dobro ne za naše fizično ne psihično zdravje.
Kaj storiti? Če že ne moremo vsi zamenjati službe, lahko vsaj spremenimo svoj odnos do nje do te mere, da nam bo delo, ki ga opravljamo, postalo zanimivo in nam bo predstavljajo izziv, sčasoma pa morda tudi užitek. Sledi nekaj nasvetov, kako to doseči.
1. Osredotočimo se na stvari, ki so nam v naši službi všeč
Čeprav nam določene stvari v službi morda niso niti najmanj všeč in nam že dodobra najedajo živce, se zagotovo najde vsaj ena, če ne več stvari, ki nam je zares všeč. Lahko gre le za malenkosti, kot sta dobra kava, ki jo pripravljajo v pisarni, ali lokacija podjetja, v katerem smo zaposleni. Lahko gre tudi za dober odnos med sodelavci ali kaj podobnega.
Osredotočimo se torej na te stvari in skušajmo odmisliti ostalo. Sprva bo verjetno težko, ampak ko zadeva enkrat steče, so rezultati vidni. Pozitive vibracije namreč privabljajo pozitive stvari.
2. Če je le možno, se naučimo novih veščin
Premislimo, katere veščine in znanja bi pripomogle k temu, da bi bolje opravljali svoje delo, katere veščine bi radi izboljšali, katerih novih veščin bi se radi naučili in, nenazadnje, mogoče tudi, s katerimi veščinami bi lažje prišli do službe, ki bi nam bila pri srcu.
Kot večina ljudi ve, izkušnje oziroma veščine in znanja, ki jih imamo, igrajo pomembno vlogo pri načrtovanju in oblikovanju naše karierne poti. Zato bodimo pragmatični in se na delovnem mestu naučimo čim več novih stvari, če se nam le ponudi priložnost. Izkoristimo vsa izobraževanja, ki so nam na voljo. Naučili se bomo nekaj novega in pa, nikoli ne vemo, kdaj nam bo to prišlo prav. Znanja pa tudi ni nikoli preveč.
3. Spoznajmo ljudi, s katerimi delamo
Z ljudmi, ki nas obkrožajo na delu, preživimo večji del dneva, zato dobri odnosi s sodelavci vsekakor pripomorejo k boljšemu počutju na delovnem mestu. Poleg tega so sodelavci izčrpen vir informacij, predstavljajo pa tudi veze, ki nam lahko v bodoče pomagajo. Mreženje postaja vse pomembnejši vidik na vseh področjih.
4. Občutimo hvaležnost
Mogoče se nam to vedno ne zdi veliko, toda imamo službo in zagotovljen mesečni prihodek. In to je vsekakor nekaj, za kar bi morali biti danes hvaležni. Nekateri se na delovnem mestu tudi učimo novih stvari in nadgrajujemo svoje znanje, za kar smo tudi lahko hvaležni.
Pomislimo, za kaj drugega v službi smo še hvaležni. Smo napredovali, dobili večjo odgovornost, višjo plačo? Vzemimo si minuto za hvaležnost.
5. Dobro premislimo, katere stvari nas motijo, in jih skušajmo spremeniti
Če nam delo, ki ga opravljamo, ni všeč, izkoristimo to priložnost za to, da ugotovimo, kaj natanko nam ne odgovarja. Napišimo seznam stvari, ki nas v službi motijo, nato pa premislimo, kako bi lahko to spremenili. Naj nam bo to kreativni izziv.