Švica zaradi visokih plač, urejenega trga dela in kakovostnega življenjskega okolja privablja številne tuje delavce. Slovenski državljani imajo kot državljani Evropske unije dostop do švicarskega trga dela na podlagi sporazuma o prostem pretoku oseb. Za zaposlitev zato ne potrebujejo predhodne odobritve delovnega mesta, morajo pa glede na trajanje dela urediti prijavo oziroma dovoljenje za prebivanje.
Preverite prosta delovna mesta v Švici
Ali Slovenci za delo v Švici potrebujejo delovno dovoljenje?
Slovenski državljani spadajo med državljane EU/EFTA, za katere velja poenostavljen dostop do švicarskega trga dela. Pri zaposlitvi do treh mesecev praviloma ne potrebujete dovoljenja za prebivanje, mora pa švicarski delodajalec zaposlitev prijaviti po spletnem prijavnem postopku najpozneje en dan pred začetkom dela.
Če zaposlitev traja več kot tri mesece, se morate v občini svojega prebivališča prijaviti v 14 dneh po prihodu in pred začetkom dela. Predložiti morate veljavno osebno izkaznico ali potni list ter pisno dokazilo o zaposlitvi oziroma pogodbo o zaposlitvi. Dovoljenje za prebivanje hkrati velja kot dovoljenje za delo. Podrobnosti objavlja švicarski Državni sekretariat za migracije – SEM.
Glede na trajanje pogodbe se najpogosteje izda:
- dovoljenje L EU/EFTA za pogodbo, sklenjeno za manj kot 12 mesecev;
- dovoljenje B EU/EFTA za pogodbo, sklenjeno za najmanj 12 mesecev ali za nedoločen čas; dovoljenje je praviloma veljavno pet let;
- dovoljenje G EU/EFTA za čezmejne delavce, ki živijo v državi EU/EFTA, delajo v Švici in se v kraj stalnega prebivališča vračajo praviloma vsak dan oziroma najmanj enkrat tedensko.
Za zaposlitev do treh mesecev oziroma največ 90 delovnih dni v koledarskem letu velja prijavni postopek za kratkotrajno delo.
Ali lahko v Švici iščete delo brez pogodbe?
Slovenski državljani lahko pridejo v Švico in tam iščejo zaposlitev do šest mesecev. Prve tri mesece dovoljenje praviloma ni potrebno. Za nadaljnje tri mesece lahko zaprosite za kratkotrajno dovoljenje EU/EFTA, če imate dovolj sredstev za preživljanje.
Ker iskalec zaposlitve praviloma nima avtomatične pravice do socialne pomoči, je priporočljivo, da imate pred odhodom zagotovljeno finančno rezervo, začasno nastanitev in ustrezno zdravstveno kritje. Aktualne pogoje preverite na uradni strani ch.ch – iskanje dela in delo v Švici.
Kako iskati delo v Švici?
Prosta delovna mesta lahko iščete prek:
- Job-Room, uradnega in največjega švicarskega zaposlitvenega portala;
- EURES, evropskega portala za zaposlitveno mobilnost;
- zasebnih zaposlitvenih portalov in kadrovskih agencij;
- kariernih strani švicarskih podjetij;
- LinkedIna in strokovnih kontaktov;
- razpisov mednarodnih organizacij, predvsem za zaposlitev v Ženevi.
Prijavo pripravite v jeziku zaposlitvenega oglasa. V nemško govorečem delu države je praviloma potrebna nemščina, v francoskem francoščina, v kantonu Ticino pa italijanščina. V mednarodnih podjetjih in delu tehnološkega sektorja je lahko dovolj angleščina, vendar znanje lokalnega jezika občutno izboljša možnosti za zaposlitev in vključitev v okolje.
V življenjepisu jasno navedite izobrazbo, delovne izkušnje, strokovna znanja, jezikovne ravni in razpoložljivost. Priložite kopije diplom, potrdil in priporočil, kadar jih zahteva delodajalec.
Kateri poklici so v Švici iskani?
Potrebe se razlikujejo med kantoni in se skozi leto spreminjajo. Po podatkih EURES so bile med skupinami poklicev z največjim pomanjkanjem kadra v Švici predvsem:
- zdravstveni delavci;
- inženirji in drugi strokovnjaki s področja naravoslovja ter tehnike;
- strokovnjaki za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.
Priložnosti se pojavljajo tudi v gradbeništvu, industriji, logistiki, gostinstvu, turizmu in različnih obrtnih poklicih, vendar so pogosto odvisne od regije, sezone, izkušenj in znanja jezika. Aktualne podatke ponuja pregled švicarskega trga dela EURES.
Pri reguliranih poklicih, na primer v zdravstvu, boste morda potrebovali uradno priznanje slovenske izobrazbe. Ali je priznanje potrebno in kateri organ je pristojen, lahko preverite na portalu recognition.swiss.
Plače in delovne razmere v Švici
Po podatkih švicarskega zveznega statističnega urada je leta 2024 mediana bruto mesečne plače za polni delovni čas znašala 7.024 CHF. To pomeni, da je polovica zaposlenih prejemala manj, polovica pa več. Plače se močno razlikujejo glede na poklic, izobrazbo, izkušnje, panogo in kanton. Zürich ima na primer praviloma višje plače, vendar tudi višje življenjske stroške. Aktualne podatke objavlja švicarski Zvezni statistični urad.
Švica nima enotne državne minimalne plače. Minimalno plačilo lahko določajo posamezni kantoni ali kolektivne pogodbe za določene dejavnosti. Pred podpisom pogodbe zato preverite, ali za vaš poklic oziroma panogo velja kolektivna pogodba.
Običajen tedenski delovni čas je določen s pogodbo. Zakonska zgornja meja znaša praviloma 45 ur na teden za zaposlene v industriji, pisarnah, tehničnih poklicih in večjih trgovinah ter 50 ur za druge kategorije delavcev. Vsi zaposleni imajo pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, zaposleni do 20. leta pa do najmanj petih tednov.
Pred podpisom pogodbe preverite:
- bruto plačo in predvideno neto izplačilo;
- število tedenskih ur;
- plačilo ali koriščenje nadur;
- poskusno dobo in odpovedni rok;
- število dni dopusta;
- morebitno 13. plačo;
- stroške prevoza, prehrane in nastanitve;
- veljavnost kolektivne pogodbe.
Zdravstveno in nezgodno zavarovanje
Kdor se preseli v Švico, mora zase in za družinske člane praviloma skleniti obvezno osnovno zdravstveno zavarovanje najpozneje v treh mesecih po prihodu oziroma začetku dela. Zavarovanje je zasebno in se plačuje ločeno od davkov, višina premije pa je odvisna od kraja bivanja, zavarovalnice, modela zavarovanja in izbrane franšize.
Če pri istem delodajalcu delate najmanj osem ur na teden, vas mora delodajalec zavarovati tudi za nezgode zunaj delovnega časa. Več informacij je na voljo na uradnem portalu ch.ch – zdravstveno zavarovanje.
Davki v Švici in Sloveniji
Švicarska davčna obremenitev je odvisna od zveznih, kantonalnih in občinskih pravil. Tujim zaposlenim brez dovoljenja C se davek pogosto odteguje neposredno od plače kot davek pri viru.
Odhod na delo v Švico sam po sebi še ne pomeni avtomatičnega prenehanja davčnega rezidentstva v Sloveniji. Pomembni so stalno prebivališče, bivanje družine, središče osebnih in ekonomskih interesov ter čas prisotnosti v posamezni državi.
Če ostanete davčni rezident Slovenije, morate praviloma prijaviti tudi dohodek iz Švice. V tujini plačani davek se lahko upošteva pri odpravi dvojne obdavčitve, zato v Sloveniji običajno plačate le morebitno razliko. Če se za daljši čas preselite in pretrgate pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo, pri FURS vložite vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa. Podrobnosti pojasnjujeta strani FURS Selim se v tujino in Delam in prejemam dohodke v tujini.
Pri zahtevnejših primerih, zlasti če družina ostane v Sloveniji ali prebivate v eni državi in delate v drugi, se pred odhodom posvetujte z davčnim svetovalcem oziroma FURS.
Na kaj pomisliti pred odhodom?
Visoka švicarska plača še ne pomeni nujno visokega razpoložljivega dohodka. Največji stroški so običajno najemnina, varščina za stanovanje, zdravstveno zavarovanje, prevoz, varstvo otrok in vsakodnevne storitve.
Preden sprejmete ponudbo:
- primerjajte bruto plačo s stroški v konkretnem kantonu;
- preverite, koliko bo znašala neto plača;
- pravočasno poiščite nastanitev;
- preverite, ali potrebujete priznanje izobrazbe;
- uredite dovoljenje, zdravstveno zavarovanje in davčni status;
- ne nakazujte denarja posrednikom ali domnevnim delodajalcem brez preverjene pogodbe in identitete podjetja.
Švica ponuja dobre karierne možnosti, vendar je uspeh precej odvisen od strokovnega znanja, jezika, dobro pripravljene prijave in realnega izračuna življenjskih stroškov.
