Nosečnost lahko vpliva na to, kako varno je opravljati določeno delo. Slovenska zakonodaja zato nosečim delavkam zagotavlja posebno varstvo: pred diskriminacijo in odpovedjo ter pred tveganji za njihovo zdravje in zdravje otroka. To pa ne pomeni, da mora vsaka nosečnica prenehati delati. Delodajalec mora preveriti tveganja pri konkretnem delu in po potrebi prilagoditi delovne pogoje.
Ali moram delodajalcu povedati, da sem noseča?
Delodajalec med trajanjem zaposlitve ne sme zahtevati ali iskati podatkov o nosečnosti, razen če delavka sama dovoli njihovo uporabo zaradi uveljavljanja pravic. Tudi na zaposlitvenem razgovoru ne sme zahtevati podatkov o nosečnosti ali načrtovanju družine; kandidatki na vprašanja, ki niso neposredno povezana z delom, ni treba odgovarjati. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 28., 29. in 183. člen.
Če želite, da delodajalec izvede posebne ukrepe za varovanje zdravja pri delu, ga o nosečnosti obvestite z zdravniškim potrdilom. Po pravilniku obveznost izvedbe teh ukrepov nastopi z dnem, ko delavka delodajalca na ta način obvesti o svojem stanju. Praktično je, da obvestilo pošljete pisno in shranite dokazilo o pošiljanju. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, 2. in 4. člen.
Kaj če je moje delo tvegano?
Delodajalec mora pri delih, ki lahko škodujejo noseči delavki ali otroku, oceniti tveganja in določiti ustrezne varnostne ukrepe. Med pomembnimi okoliščinami so lahko na primer izpostavljenost nevarnim snovem, okužbam, sevanju, vibracijam, ekstremnim temperaturam ali fizično zahtevno delo. O tem, kateri ukrep je potreben, odloča ocena tveganja za konkretno delovno mesto; vsako opravilo ni samodejno prepovedano za vse nosečnice. Pravilnik, 3., 5. in 6. člen.
Če ocena pokaže nevarnost, mora delodajalec najprej začasno prilagoditi pogoje dela ali delovni čas. Če nevarnosti tako ni mogoče odpraviti, mora delavki zagotoviti drugo ustrezno delo. Pri tem ima pravico do plače, kot bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše. Če delodajalec drugega ustreznega dela ne more zagotoviti, ji mora za odsotnost iz tega razloga zagotoviti nadomestilo plače po pravilih ZDR-1. ZDR-1, 184. člen.
Če vas skrbi določena naloga, delodajalca pisno prosite za informacijo o oceni tveganja in o predvidenih ukrepih. Koristno je, da mu opišete konkretno delo, ki vas skrbi, na primer dvigovanje bremen ali delo z določeno snovjo.
Ali lahko nosečnica dela ponoči ali nadure?
Nosečnicam nočno in nadurno delo ni v vseh primerih avtomatično prepovedano. Delavka med nosečnostjo ne sme opravljati takega dela, če ocena tveganja pokaže nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. To varstvo velja tudi še eno leto po porodu oziroma ves čas dojenja. Delodajalec mora vpliv nočnega in nadurnega dela posebej preveriti v oceni tveganja. ZDR-1, 185. člen; Pravilnik, 3. in 6. člen.
Ali lahko med delovnim časom odidem na pregled?
Delavka ima pravico do plačane odsotnosti za preventivne preglede v zvezi z nosečnostjo, porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti zunaj rednega delovnega časa. Delodajalca o terminu obvestite pravočasno in upoštevajte običajen postopek dokazovanja odsotnosti pri svojem delodajalcu. Pravilnik, 7. člen.
Ali mi lahko delodajalec zaradi nosečnosti odpove pogodbo?
Delodajalec delavki med nosečnostjo praviloma ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo velja tudi za delavko, ki doji otroka do njegovega prvega leta starosti, ter za starše med izrabo starševskega dopusta v strnjenem nizu s polno odsotnostjo in še en mesec po njem. Zakon dopušča ozko izjemo: odpoved je mogoča ob predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če obstajajo razlogi za izredno odpoved ali je uveden postopek za prenehanje delodajalca. ZDR-1, 115. člen.
Če delodajalec ob odpovedi ni vedel za nosečnost, ga mora delavka za uveljavitev posebnega varstva o njej obvestiti takoj oziroma, če so obstajale ovire, za katere ni bila kriva, takoj po njihovem prenehanju. Obvestiti ga mora pred iztekom odpovednega roka in predložiti zdravniško potrdilo. Če prejmete odpoved, ukrepajte hitro: rok za vložitev tožbe zaradi nezakonite odpovedi je praviloma 30 dni od vročitve. ZDR-1, 115. in 200. člen.
Pomembna je razlika med odpovedjo in iztekom pogodbe za določen čas. Pogodba za določen čas lahko preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, tudi med nosečnostjo. Če pa menite, da vas delodajalec pri zaposlovanju ali podaljšanju pogodbe slabše obravnava zaradi nosečnosti, je lahko vprašanje diskriminacije. ZDR-1, 6. in 79. člen.
Kdaj se začne materinski dopust?
Materinski dopust praviloma traja 105 dni in se začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda; za rojstvo nedonošenčka veljajo posebna pravila. Gre za pravico, povezano z rojstvom otroka, ki jo je treba razlikovati od prilagoditev dela med nosečnostjo. Podrobnosti o uveljavljanju preverite pri pristojnem centru za socialno delo. GOV.SI – Pravice ob rojstvu otroka.
Kaj storiti, če delodajalec pravic ne spoštuje?
Najprej zberite dokumentacijo: obvestilo o nosečnosti, zdravniško potrdilo, razporede dela, elektronska sporočila in morebitne pisne odgovore delodajalca. Kršitev jasno opišite in pisno zahtevajte njeno odpravo. Če delodajalec kršitve ne odpravi v osmih delovnih dneh po vročitvi zahteve, ZDR-1 za uveljavljanje pravic pred delovnim sodiščem določa nadaljnji 30-dnevni rok. Za izpodbijanje odpovedi velja poseben 30-dnevni rok od vročitve, zato v takem primeru ne čakajte na odgovor delodajalca. ZDR-1, 200. člen.
Kršitev delovnopravnih pravil ali pravil o varnosti in zdravju pri delu lahko prijavite tudi Inšpektoratu RS za delo, tudi anonimno. Če gre za diskriminacijo, je smiselno poiskati še strokovno pravno pomoč. eUprava – Prijava kršitev pravic delavca.
Članek je informativne narave. Pri konkretnem sporu so pomembni okoliščine primera, pogodba o zaposlitvi in morebitna kolektivna pogodba.
Preverjeno: 15. september 2026.
Ekipa Zaposlitev.info
