Interventni zakon 2026 prinaša pomembne spremembe na področju plač, prispevkov, zaposlovanja, upokojevanja in samozaposlitve. Med najbolj odmevnimi ukrepi so uvedba razvojne kapice, možnost prejemanja celotne pokojnine ob nadaljnjem delu ter spremembe glede prenehanja zaposlitve ob izpolnitvi pogojev za upokojitev. Toda zakon še ne velja. O njegovi uveljavitvi bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra 2026.
Državni zbor je Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) sprejel 11. maja 2026. Njegov namen je med drugim razbremeniti določene oblike dela, spodbuditi gospodarski razvoj in spremeniti nekatere pogoje za zaposlovanje ter upokojevanje.
Zakon posega v več področij, zato bi lahko vplival na številne zaposlene, podjetnike in upokojence. Nekateri ukrepi bi prinesli finančne ugodnosti, drugi pa odpirajo vprašanja o varnosti zaposlitve in socialnih pravicah.

1. Kaj interventni zakon pomeni za plače zaposlenih?
Ena najpomembnejših predvidenih novosti je uvedba tako imenovane razvojne oziroma socialne kapice.
Gre za omejitev najvišje mesečne osnove za obračun prispevkov za socialno varnost na 7.500 evrov.
To pomeni, da se pri bruto plačah nad tem zneskom prispevki po predvideni ureditvi ne bi več obračunavali od celotne plače, temveč največ od določene osnove.
Primer:
Če ima zaposleni 10.000 evrov bruto mesečne plače, bi se prispevki po predlagani ureditvi obračunali največ od 7.500 evrov, ne pa od celotnih 10.000 evrov.
Takšna ureditev bi lahko povečala neto prejemke bolje plačanih zaposlenih in zmanjšala stroške dela za njihove delodajalce.
Pomembno pa je poudariti, da ukrep ne bi enako vplival na vse zaposlene. Delavci, katerih bruto plača ne presega 7.500 evrov mesečno, zaradi same uvedbe razvojne kapice ne bi bili neposredno razbremenjeni prispevkov.
Sprejeto zakonsko besedilo predvideva uporabo ukrepa od 1. julija 2026, vendar zakon zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati. Morebitna uporaba za nazaj bo zato zahtevala dodatna pojasnila pristojnih organov.
2. Pomembne spremembe za starejše zaposlene
Ena najbolj občutljivih sprememb se nanaša na zaposlene, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino.
ZIURS predvideva novo ureditev, po kateri bi pogodba o zaposlitvi praviloma prenehala, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Zakon sicer omogoča nadaljevanje zaposlitve, vendar predvideva poseben postopek.
Delavec bi lahko najpozneje 90 dni pred izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino delodajalcu pisno predlagal nadaljevanje delovnega razmerja.
Delodajalec bi moral o takšnem predlogu odločiti v 30 dneh. Če v tem času ne bi odgovoril, bi se štelo, da se zaposlitev nadaljuje pod enakimi pogoji.
Zakaj je ta sprememba pomembna?
Veljavna ureditev ne določa splošnega avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi zgolj zaradi izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.
Predvidena sprememba zato odpira pomembno vprašanje varnosti zaposlitve starejših delavcev.
Kritiki opozarjajo na možnost slabšega položaja starejših zaposlenih in tveganje starostne diskriminacije. Zagovorniki sprememb pa poudarjajo potrebo po prilagodljivejšem trgu dela.
Za zaposlene, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev oziroma jih bodo izpolnili do konca leta 2026, zakon predvideva tudi posebno prehodno ureditev.
3. Ali bi lahko upokojenci prejemali celotno pokojnino in hkrati delali?
Interventni zakon predvideva tudi pomembno spremembo na področju pokojninskega zavarovanja.
Osebam, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, bi pod zakonsko določenimi pogoji omogočil nadaljnje delo oziroma opravljanje dejavnosti ob prejemanju 100 odstotkov pokojnine.
To bi lahko bilo posebej zanimivo za zaposlene, ki želijo po izpolnitvi pogojev za upokojitev ostati delovno aktivni.
Možnost bi lahko koristila tudi podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem izkušenih kadrov.
Vendar bi veljale določene omejitve. Med drugim zakon predvideva pogoje glede poravnanih prispevkov za socialno varnost in posebna pravila za vrednotenje dodatne pokojninske dobe.
Predvidena ureditev zato ne pomeni, da bi lahko vsak upokojenec brez dodatnih pogojev prejemal celotno pokojnino in hkrati opravljal katerokoli obliko dela.
4. Kaj interventni zakon prinaša delodajalcem?
Za delodajalce je ena ključnih predvidenih sprememb razvojna kapica.
Podjetja, ki zaposlujejo strokovnjake z visokimi plačami, bi lahko zaradi omejitve prispevne osnove imela nižje stroške dela.
To bi lahko bilo pomembno predvsem za panoge, v katerih podjetja tekmujejo za visoko usposobljene kadre, na primer informacijsko tehnologijo, raziskave, razvoj in nekatere tehnične poklice.
Predvidene spremembe na področju upokojevanja bi vplivale tudi na kadrovsko načrtovanje in postopke nadaljevanja zaposlitve starejših delavcev.
Po drugi strani pa nasprotniki nekaterih ukrepov opozarjajo, da bi zmanjšanje prispevkov lahko vplivalo na financiranje sistemov socialne varnosti.
Dejanske posledice bi bile odvisne od uveljavitve zakona, njegovega izvajanja in odziva delodajalcev.
5. Spremembe tudi za samostojne podjetnike in normirance
Interventni zakon posega tudi na področje obdavčitve samozaposlenih.
Med pomembnejšimi predvidenimi spremembami so prilagoditve sistema normiranih odhodkov, prihodkovnih pogojev in pravil za vključitev v sistem normiranega obdavčenja.
Predvidena ureditev bi nekaterim samostojnim podjetnikom omogočila ugodnejšo davčno obravnavo.
Zakon prinaša tudi posebno možnost nižje zavarovalne osnove za določene samozaposlene z zelo nizkimi dohodki.
Za podjetnike je trenutno najpomembnejše, da se predvidene spremembe ne obravnavajo kot že veljavna pravila.
Dokler ZIURS ni uveljavljen, morajo pri poslovanju, obračunu prispevkov in davčnih obveznostih upoštevati obstoječo zakonodajo.
6. Kdaj bo interventni zakon začel veljati?
Čeprav je Državni zbor zakon sprejel že maja 2026, je njegova uveljavitev odvisna od izida zakonodajnega referenduma.
Referendum bo v nedeljo, 6. decembra 2026.
Volivci bodo odločali o tem, ali naj se Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije uveljavi.
Če bo zakon na referendumu zavrnjen v skladu z ustavnimi pogoji, ne bo začel veljati.
Če ne bo zavrnjen, bo lahko po zaključku predpisanih postopkov objavljen v Uradnem listu in začel veljati v skladu s svojimi določbami.
Posamezni ukrepi imajo v sprejetem besedilu različne datume začetka uporabe, zato bo treba ob morebitni uveljavitvi preveriti tudi praktično izvajanje sprememb.
7. Kaj naj zaposleni spremljajo v prihodnjih tednih?
Za zaposlene in delodajalce bo najpomembnejši izid referenduma.
Posebno pozornost bodo morali spremembam nameniti starejši zaposleni, ki se približujejo upokojitvi, delodajalci z visoko plačanimi kadri, samozaposleni in osebe, ki želijo po izpolnitvi pogojev za pokojnino ostati delovno aktivne.
Pri tem velja poudariti, da do morebitne uveljavitve ZIURS pravice in obveznosti iz tega zakona še ne učinkujejo.
Zaposleni se zato na podlagi predvidenih sprememb ne bi smeli prenagljeno odločati o odpovedi zaposlitve, upokojitvi ali drugih pomembnih delovnopravnih vprašanjih.
Zaključek: Interventni zakon bi lahko pomembno vplival na slovenski trg dela
Interventni zakon 2026 prinaša paket sprememb, ki bi lahko vplivale na stroške dela, dohodke nekaterih zaposlenih, položaj samozaposlenih in možnosti dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
Največ pozornosti vzbujajo razvojna kapica, možnost prejemanja celotne pokojnine ob nadaljnjem delu in spremenjena ureditev prenehanja zaposlitve starejših delavcev.
Medtem ko zagovorniki poudarjajo gospodarsko konkurenčnost, davčne razbremenitve in prilagodljivost, nasprotniki opozarjajo na tveganja za pravice zaposlenih in financiranje socialne varnosti.
Končno odločitev o uveljavitvi zakona bodo volivci sprejeli 6. decembra 2026.
Na zaposlitve.info bomo spremljali nadaljnji razvoj dogodkov in spremembe, ki lahko vplivajo na slovenski trg dela.
Viri
- Državna volilna komisija – referendum o ZIURS
- Besedilo sprejetega zakona ZIURS
- Podjetniški portal – predstavitev ukrepov ZIURS
- Ustavno sodišče – odločba o dopustnosti referenduma
Članek je informativne narave in povzema stanje na dan 16. novembra 2026. Ne predstavlja individualnega pravnega ali davčnega svetovanja.
