Bolezen ali poškodba lahko začasno prepreči opravljanje dela. V takšnem primeru vam lahko zdravnik odobri bolniško odsotnost oziroma, kot se uradno imenuje, začasno zadržanost od dela.
Kdo odpre bolniški stalež, kako hitro morate obvestiti zdravnika in delodajalca, kolikšno nadomestilo vam pripada ter ali smete med bolniško na sprehod ali dopust? V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše informacije za zaposlene v Sloveniji.
Članek je posodobljen septembra 2026.
Kaj je bolniška odsotnost?
Bolniška odsotnost je upravičena začasna odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov. Najpogostejši razlogi so:
- bolezen,
- poškodba zunaj dela,
- poškodba pri delu ali poklicna bolezen,
- izolacija,
- nega družinskega člana,
- spremstvo,
- darovanje krvi,
- presaditev organov ali
- sobivanje z otrokom v bolnišnici oziroma zdravilišču.
O upravičenosti do bolniške odsotnosti odloča zdravnik, v določenih primerih pa imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS.
Kaj morate storiti, ko zbolite?
Če zaradi bolezni ali poškodbe ne morete delati, čim prej obvestite delodajalca in svojega osebnega zdravnika.
Po veljavnih pravilih morate razlog za zadržanost od dela osebnemu zdravniku sporočiti še isti dan, ko je nastal, oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante. To lahko praviloma storite osebno, po telefonu ali prek komunikacijskega sistema, ki ga uporablja ambulanta.
Če zdravnika ne obvestite pravočasno, lahko ta bolniško odsotnost praviloma ugotovi le za naprej. Za nazaj jo lahko odobri samo v zakonsko določenih oziroma utemeljenih primerih. Pri bolnišničnem ali stacionarnem zdraviliškem zdravljenju veljajo posebna pravila.
Delodajalca obvestite takoj, ko veste, da vas ne bo na delo. Preverite tudi interni pravilnik, kolektivno pogodbo ali druga navodila delodajalca, saj je lahko določen način sporočanja odsotnosti.
Več o postopku pojasnjuje ZZZS na portalu za zavarovane osebe.
Kdo odobri bolniško odsotnost?
Osebni zdravnik lahko pri bolezni ali poškodbi praviloma ugotavlja začasno nezmožnost za delo do 30 koledarskih dni. Če je potrebna daljša odsotnost, osebni zdravnik pravočasno pošlje predlog imenovanemu zdravniku ZZZS.
Imenovani zdravnik nato izda odločbo, s katero bolniško odsotnost:
- podaljša,
- zaključi ali
- določi, da je zaposleni zmožen delati v krajšem delovnem času.
Če se z odločbo ne strinjate, lahko v roku, navedenem v pravnem pouku odločbe, vložite pritožbo. O njej odloča zdravstvena komisija ZZZS. Pritožba praviloma ne zadrži izvršitve odločbe, zato morate do nove odločitve ravnati skladno s prejeto odločbo.
Ali morate delodajalcu prinesti bolniški list?
V večini primerov ne. Bolniški list se izdaja elektronsko kot eBOL, delodajalec pa ga prevzame prek portala SPOT.
Pomembno je vedeti, da eBOL ni vedno izdan samodejno. Z osebnim zdravnikom se morate pravočasno dogovoriti za njegovo izdajo. Zdravnik ga praviloma izda:
- ob zaključku bolniške odsotnosti,
- ob spremembi razloga ali diagnoze in
- ob koncu vsakega koledarskega meseca, če bolniška še traja.
Papirno potrdilo je potrebno le v nekaterih posebnih primerih, na primer pri delodajalcih, ki nimajo pravne podlage za uporabo portala SPOT, ali ob nedelovanju informacijskega sistema.
Podrobnosti o elektronskem bolniškem listu so objavljene na spletni strani ZZZS.
Kolikšno nadomestilo plače vam pripada?
Med upravičeno bolniško odsotnostjo namesto plače prejmete nadomestilo plače. Njegova višina ni vedno enaka redni plači. Odvisna je predvsem od:
- razloga odsotnosti,
- trajanja bolniškega staleža,
- osnove za nadomestilo in
- tega, ali gre nadomestilo v breme delodajalca ali obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pri običajni bolezni in poškodbi zunaj dela gre nadomestilo praviloma najprej v breme delodajalca, po zakonsko določenem obdobju pa v breme ZZZS. Pri nekaterih razlogih, na primer negi družinskega člana, izolaciji, darovanju krvi, poškodbi pri delu ali poklicni bolezni, lahko breme ZZZS nastopi že od prvega dne.
Za čas, ko je nadomestilo v breme delodajalca, se višina določi po Zakonu o delovnih razmerjih, kolektivni pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi. Pri bolezni ali poškodbi, ki ni povezana z delom, ZDR-1 praviloma določa 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi lahko določa tudi ugodnejšo pravico.
Ko nadomestilo bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje, se odstotek razlikuje glede na razlog in trajanje odsotnosti. Med drugim praviloma velja:
- bolezen: 80 odstotkov osnove v prvih 90 koledarskih dneh nadomestila v breme ZZZS, nato 90 odstotkov;
- poškodba zunaj dela: 70 odstotkov v prvih 90 dneh, nato 80 odstotkov;
- nega družinskega člana: 80 odstotkov;
- poškodba pri delu in poklicna bolezen: 100 odstotkov;
- darovanje krvi: 100 odstotkov.
Osnova za nadomestilo v breme ZZZS je praviloma povprečna mesečna plača in nadomestila, izplačana v koledarskem letu pred letom nastanka bolniške odsotnosti. Pri obračunu veljajo tudi zakonsko določene spodnje in zgornje omejitve.
Ker je dejanski izračun odvisen od več dejavnikov, zneska ni mogoče vedno ugotoviti zgolj tako, da svojo trenutno plačo pomnožite z določenim odstotkom. Aktualna pravila in omejitve preverite pri računovodstvu delodajalca ali na strani ZZZS o višini nadomestila.
Kakšna pravila morate upoštevati med bolniško?
Bolniška odsotnost je namenjena zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo. Zato morate upoštevati zdravnikova navodila glede počitka, gibanja, pregledov, terapij in drugih dovoljenih aktivnosti.
Če zdravnik ne določi drugače, velja, da se morate nahajati doma na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Brez posebnega dovoljenja lahko dom zapustite predvsem zaradi:
- zdravstvenih storitev,
- nege ožjega družinskega člana ali
- odobrenega sobivanja v bolnišnici oziroma zdravilišču.
Za sprehode, obiske, nakupe in druge odhode potrebujete ustrezno dovoljenje zdravnika, če takšna aktivnost ni že vključena v navodila. Dovoljenje je odvisno od vašega zdravstvenega stanja, zato bolniška odsotnost ne pomeni nujno popolne prepovedi gibanja.
Novost od 1. julija 2026: elektronska navodila eNR
Od 1. julija 2026 zdravnik ob odprtju bolniškega staleža oziroma spremembi navodil izda elektronsko navodilo o ravnanju – eNR.
Zaposleni lahko eNR pregleda v portalu ali mobilni aplikaciji zVEM, delodajalec pa do dokumenta dostopa prek portala SPOT. V njem so navedeni dovoljeno ravnanje, morebitne dovoljene aktivnosti in obdobje veljavnosti navodil.
Delodajalec tako lahko preveri predpisani režim, nima pa pravice do vaše konkretne diagnoze ali celotne zdravstvene dokumentacije. Več informacij vsebujejo navodila ZZZS o ravnanju med bolniško odsotnostjo.
Ali greste lahko med bolniško na dopust ali v tujino?
Dopust in bolniška odsotnost imata različen namen. Letni dopust je namenjen počitku, bolniška pa zdravljenju, zato bolniške odsotnosti ne smete samovoljno uporabiti za potovanje.
Za odhod v tujino med bolniškim staležem potrebujete predhodno odobritev imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije ZZZS. Dovoljenje osebnega zdravnika samo po sebi ni dovolj.
Odhod brez ustrezne odobritve lahko pomeni kršitev navodil in ima posledice za izplačilo nadomestila, v določenih primerih pa tudi za delovno razmerje.
Ali lahko delodajalec nadzoruje zaposlenega na bolniški?
Delodajalec lahko preverja, ali zaposleni upošteva predpisana navodila, vendar mora pri tem spoštovati zakonodajo, zasebnost in pravila varstva osebnih podatkov. Nadzor lahko v zakonsko dovoljenem obsegu opravi tudi pooblaščeni detektiv.
Delodajalec praviloma ne sme zahtevati vaše diagnoze. Lahko pa pridobi podatke, ki so potrebni za organizacijo dela, obračun nadomestila ter preverjanje spoštovanja predpisanega režima.
Če delodajalec pri nadzoru ugotovi določeno dejavnost zunaj doma, to še ne pomeni samodejno zlorabe bolniške. Ključno je, ali je bila dejavnost dovoljena in skladna z zdravnikovimi navodili.
Kaj se lahko zgodi ob kršitvi pravil?
Če med bolniško opravljate pridobitno delo, odpotujete brez dovoljenja ali ne upoštevate zdravnikovih navodil, lahko sledijo resne posledice:
- odvzem ali zadržanje nadomestila,
- delovnopravni postopek,
- zahteva za vračilo neupravičeno prejetega nadomestila ali
- v hujših primerih izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Vsak primer se presoja glede na konkretne okoliščine. Že sam izhod iz stanovanja zato ni nujno kršitev, če ga je zdravnik dovolil ali je bil potreben zaradi zdravstvene obravnave.
Ali vas lahko delodajalec odpusti med bolniško?
Bolniška odsotnost sama po sebi ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako delodajalec zaposlitve ne sme odpovedati zaradi diskriminacije na podlagi zdravstvenega stanja.
Bolniška pa ne pomeni popolne zaščite pred vsako odpovedjo. Delodajalec lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih poda odpoved iz drugega utemeljenega razloga, na primer iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti ali zaradi hujše kršitve obveznosti.
Pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti zaposlenemu, ki je ob izteku odpovednega roka odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, delovno razmerje praviloma preneha ob vrnitvi na delo oziroma ko bi se moral vrniti, najpozneje pa šest mesecev po izteku odpovednega roka.
Če menite, da je bila odpoved nezakonita, hitro poiščite pravno pomoč. Roki za sodno varstvo v delovnih sporih so kratki.
Najpogostejša vprašanja o bolniški odsotnosti
Ali lahko zdravnik odpre bolniško za nazaj?
Praviloma morate zdravnika obvestiti isti dan oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante. Če to storite pravočasno, lahko osebni zdravnik zadržanost praviloma ugotovi največ en delovni dan ambulante za nazaj. Za daljše obdobje za nazaj so potrebni posebni, utemeljeni razlogi in lahko odloča imenovani zdravnik ZZZS.
Ali moram med bolniško ves čas ostati doma?
Samo če tako določajo navodila. Če posebnih navodil ni, velja režim zadrževanja doma z omejenimi izjemami. Zdravnik vam lahko glede na zdravstveno stanje dovoli sprehode, gibanje v kraju prebivališča ali druge aktivnosti.
Ali lahko delam od doma, če sem na bolniški?
Ne. Če ste začasno nezmožni za delo, ne smete opravljati službenega dela niti od doma. Če zdravstveno stanje omogoča delo v omejenem obsegu, mora biti to ustrezno urejeno, na primer z odločitvijo o delu v krajšem delovnem času.
Ali delodajalec vidi mojo diagnozo?
Delodajalec praviloma ni upravičen do diagnoze ali podrobnosti vašega zdravstvenega stanja. Prejme le podatke, ki jih potrebuje za vodenje odsotnosti, obračun nadomestila in preverjanje spoštovanja navodil.
Ali lahko dam odpoved, ko sem na bolniški?
Da. Zaposleni lahko poda odpoved tudi med bolniško odsotnostjo. Bolniška praviloma ne prekine teka odpovednega roka, razen če se z delodajalcem dogovorita drugače.
Najpomembnejše na kratko
Ko zbolite, čim prej obvestite delodajalca in najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante tudi osebnega zdravnika. Poskrbite za pravočasno izdajo elektronskega bolniškega lista ter preverite svoja navodila v sistemu zVEM.
Med bolniško upoštevajte predpisani režim gibanja in si za vse aktivnosti, ki niso jasno dovoljene, predhodno pridobite zdravnikovo odobritev. Pred potovanjem v tujino pa potrebujete dovoljenje imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije ZZZS.
Pravila se lahko spremenijo, posamezni primeri pa se razlikujejo. Za uradne in aktualne informacije preverite portal ZZZS za zavarovane osebe ali se obrnite na ZZZS, svojega zdravnika, delodajalca oziroma pravnega strokovnjaka.
