Delo v Avstriji: vse, kar morate vedeti o zaposlitvi, plači, davkih in pravicah

Kazalo vsebine

Avstrija je zaradi višjih plač, bližine in velikega povpraševanja po usposobljenih delavcih ena najprivlačnejših držav za slovenske iskalce zaposlitve. Številni se v Avstrijo preselijo, še več pa je dnevnih oziroma tedenskih migrantov, ki živijo v Sloveniji in se vozijo na delo čez mejo.Delo v Avstriji lahko prinese boljši zaslužek in dobre možnosti za poklicni razvoj, vendar je treba pred podpisom pogodbe preveriti bruto plačo, kolektivno pogodbo, delovni čas, dodatke, davčne obveznosti in socialno zavarovanje. Višja avstrijska bruto plača namreč ne pomeni nujno enako velike razlike pri končnem razpoložljivem dohodku, še posebej če upoštevamo prevoz, nastanitev in morebitno doplačilo dohodnine v Sloveniji.

Preverite aktualna prosta delovna mesta v Avstriji

delo v avstriji

Ali slovenski državljani potrebujejo delovno dovoljenje?

Slovenski državljani za zaposlitev v Avstriji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Kot državljani Evropske unije imajo prost dostop do avstrijskega trga dela in se lahko zaposlujejo pod enakimi osnovnimi pogoji kot avstrijski državljani.Za začetek dela praviloma potrebujete:
  • veljavno osebno izkaznico ali potni list,
  • avstrijsko številko socialnega zavarovanja, ki se uredi ob prijavi v zavarovanje,
  • pogodbo o zaposlitvi oziroma dokument »Dienstzettel«,
  • bančni račun za nakazovanje plače,
  • dokazila o izobrazbi, usposobljenosti in delovnih izkušnjah,
  • priznanje poklicne kvalifikacije, kadar gre za reguliran poklic,
  • prijavo prebivališča, če boste v Avstriji tudi stanovali.
Delodajalec vas mora pred začetkom opravljanja dela prijaviti v avstrijski sistem socialnega zavarovanja. Zahtevajte kopijo oziroma potrdilo o prijavi in ne sprejmite ponudbe, po kateri bi morali najprej nekaj dni delati »poskusno« brez prijave in plačila.

Prijava prebivališča v Avstriji

Če se boste zaradi dela preselili v Avstrijo, morate ločiti med dvema postopkoma.

Meldezettel – prijava naslova

Oseba, ki se vseli v stanovanje ali drugo nastanitev v Avstriji, mora naslov praviloma prijaviti v treh dneh. Obrazec Meldezettel mora podpisati tudi oseba, ki vam zagotavlja nastanitev, na primer lastnik ali glavni najemnik. Uradne informacije o prijavi prebivališčaČe živite v Sloveniji in se v Avstrijo samo vozite na delo, avstrijskega prebivališča praviloma ne prijavljate, razen če tam dejansko uporabljate stanovanje ali drug naslov za bivanje.

Anmeldebescheinigung – potrdilo za državljane EU

Če boste v Avstriji prebivali dlje kot tri mesece, morate kot državljan EU najpozneje v štirih mesecih od prihoda zaprositi še za Anmeldebescheinigung. To ni enako kot Meldezettel. Gre za potrdilo o pravici do daljšega prebivanja v Avstriji.Kot dokazilo boste običajno potrebovali osebni dokument ter pogodbo oziroma potrdilo o zaposlitvi. Po petih letih zakonitega in neprekinjenega prebivanja lahko pridobite pravico do stalnega prebivanja. Uradne informacije o Anmeldebescheinigung

Kako poiskati delo v Avstriji?

delo v avstriji 2Delovna mesta lahko iščete na zaposlitvenih portalih, neposredno na spletnih straneh podjetij, prek kadrovskih agencij ter v bazah avstrijskega zavoda za zaposlovanje AMS in omrežja EURES.Med pomembnejšimi viri so:
  • portal Zaposlitev.info,
  • avstrijski zavod za zaposlovanje AMS,
  • iskalnik AMS alle jobs in eJob-Room,
  • evropski zaposlitveni portal EURES,
  • spletne strani avstrijskih podjetij,
  • preverjene zasebne kadrovske agencije,
  • lokalni in panožni zaposlitveni portali.
Na AMS lahko brezplačno iščete oglase iz vse Avstrije. EURES pa ponuja informacije o zaposlitveni mobilnosti, življenju, davkih, socialni varnosti in delovnih razmerah v državah EU.Pri iskanju uporabite nemške izraze za poklic in kraj dela. Koristni iskalni izrazi so na primer:
  • Produktionsmitarbeiter – proizvodni delavec,
  • Schweißer – varilec,
  • Elektriker – električar,
  • CNC-Facharbeiter – CNC-delavec,
  • Lagerarbeiter – skladiščnik,
  • LKW-Fahrer – voznik tovornjaka,
  • Koch – kuhar,
  • Kellner oziroma Servicemitarbeiter – natakar,
  • Pflegeassistent – negovalec oziroma zdravstveni pomočnik,
  • Reinigungskraft – čistilec,
  • Vollzeit – polni delovni čas,
  • Teilzeit – krajši delovni čas,
  • Saisonarbeit – sezonsko delo.

Kako pripraviti prijavo za delo?

Prijavo je praviloma najbolje pripraviti v nemščini. Običajno vsebuje:
  • življenjepis oziroma Lebenslauf,
  • kratko motivacijsko pismo oziroma Bewerbungsschreiben,
  • dokazila o izobrazbi,
  • spričevala in certifikate,
  • potrdila prejšnjih delodajalcev oziroma Arbeitszeugnisse,
  • dokazila o dodatnih znanjih in usposabljanjih.
Življenjepis naj bo pregleden, praviloma dolg največ dve strani in prilagojen delovnemu mestu. Navesti je smiselno raven nemščine, vozniški izpit, razpoložljivost, pripravljenost na izmensko delo ter praktična znanja. Fotografija v življenjepisu ni zakonsko obvezna, vendar je v Avstriji še vedno razmeroma pogosta.Delodajalci pogosto opravijo prvi razgovor po telefonu. Telefonski pogovor je lahko tudi preverjanje znanja nemščine, zato si pripravite kratek opis svojih izkušenj, trenutne zaposlitve, kvalifikacij in razloga za prijavo.

Kako pomembno je znanje nemščine?

Znanje nemškega jezika je ena največjih prednosti pri iskanju dela v Avstriji. Zahtevana raven je odvisna od poklica.Pri nekaterih proizvodnih, skladiščnih, čistilnih in pomožnih delih lahko zadostuje osnovno sporazumevanje. Za delo s strankami, v administraciji, prodaji, zdravstvu, izobraževanju in na vodstvenih položajih pa se praviloma zahteva boljše znanje nemščine.Okvirno velja:
  • raven A1–A2: osnovno sporazumevanje in preprosta navodila,
  • raven B1: samostojno sporazumevanje v običajnih delovnih situacijah,
  • raven B2: zahtevnejša komunikacija s sodelavci in strankami,
  • raven C1: strokovno, zdravstveno, pedagoško ali vodstveno delo.
Zahteve niso povsod enake. Pri reguliranih poklicih je lahko zahtevano tudi uradno jezikovno dokazilo.

Kateri poklici so v Avstriji najbolj iskani?

Povpraševanje se razlikuje glede na zvezno deželo, sezono in gospodarsko panogo. Po podatkih EURES je pomanjkanje delavcev posebej izrazito v gostinstvu in turizmu, zdravstvu ter različnih obrtnih in tehničnih poklicih. EURES – avstrijski trg delaMed pogosto iskanimi kadri so:
  • kuharji, natakarji in hotelsko osebje,
  • medicinske sestre, negovalci in drugi zdravstveni delavci,
  • električarji in elektromonterji,
  • varilci, ključavničarji in kovinarji,
  • CNC-operaterji in strojni tehniki,
  • mehatroniki in vzdrževalci,
  • vodovodarji in inštalaterji,
  • zidarji, tesarji, krovci in monterji,
  • vozniki tovornjakov in avtobusov,
  • skladiščniki in logistični delavci,
  • proizvodni delavci,
  • čistilci,
  • prodajalci,
  • strokovnjaki za informacijsko tehnologijo,
  • inženirji različnih smeri.
Veliko sezonskih priložnosti je v hotelih, restavracijah in smučarskih središčih na Tirolskem, Salzburškem, Koroškem in Štajerskem. Za dnevne migrante iz Slovenije so običajno najbolj dostopna delovna mesta na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Priznavanje slovenske izobrazbe in poklicnih kvalifikacij

Za večino nereguliranih poklicev formalno priznavanje izobrazbe ni obvezno. Delodajalec sam presodi, ali kandidatova izobrazba in izkušnje ustrezajo delovnemu mestu.Drugače velja pri reguliranih poklicih, pri katerih je za opravljanje dela predpisana določena kvalifikacija, strokovni izpit, dovoljenje ali vpis v poklicno zbornico. Mednje sodijo številni zdravstveni poklici, pa tudi nekateri drugi strokovni poklici.Pred prijavo preverite:
  1. ali je poklic v Avstriji reguliran,
  2. kateri organ je pristojen za priznanje,
  3. katera dokazila in prevodi so potrebni,
  4. ali je potrebno dokazilo o znanju nemščine,
  5. ali morate opraviti dodatni izpit ali prilagoditveno obdobje.
Postopek lahko preverite na avstrijskem portalu Berufsanerkennung in v evropski zbirki reguliranih poklicev.

Pogodba o zaposlitvi in Dienstzettel

Pogodba o zaposlitvi je lahko v Avstriji sklenjena pisno, ustno ali z dejanskim začetkom dela. Kljub temu vedno zahtevajte pisno pogodbo.Če pisne pogodbe ni, vam mora delodajalec izročiti Dienstzettel, pisni povzetek bistvenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Arbeiterkammer – pogodba in DienstzettelPred podpisom preverite predvsem:
  • naziv in naslov delodajalca,
  • kraj opravljanja dela,
  • datum začetka zaposlitve,
  • ali je pogodba za določen ali nedoločen čas,
  • dolžino poskusnega obdobja,
  • delovni čas na teden,
  • razporeditev in morebitno izmensko delo,
  • bruto osnovno plačo,
  • dodatke in način plačila nadur,
  • veljavno kolektivno pogodbo,
  • plačni razred oziroma Einstufung,
  • upoštevane pretekle delovne izkušnje,
  • pravico do božičnice in regresa,
  • odpovedni rok,
  • povračila stroškov,
  • pogoje nastanitve, če jo zagotavlja delodajalec,
  • konkurenčno klavzulo in vračilo stroškov izobraževanja.
Posebej previdni bodite pri pogodbah »all-in«, pri katerih naj bi dogovorjena plača vključevala tudi določeno število nadur. Tudi pri takšni pogodbi plačilo ne sme pasti pod minimum iz veljavne kolektivne pogodbe, zakonske omejitve delovnega časa pa še vedno veljajo.

Poskusno delo

Poskusno obdobje oziroma Probezeit mora biti dogovorjeno v pogodbi ali določeno s kolektivno pogodbo. Za običajno delovno razmerje lahko praviloma traja največ en mesec.V času veljavnega poskusnega obdobja lahko delavec ali delodajalec delovno razmerje konča takoj, brez odpovednega roka in brez navedbe razloga. Poskusno delo je plačano delo. Neplačano večdnevno »preizkušanje« brez prijave v zavarovanje je opozorilni znak.

Plače in minimalna plača v Avstriji

Avstrija nima enotne zakonsko določene minimalne plače, ki bi veljala za vse zaposlene. Najnižje plače so večinoma določene v kolektivnih pogodbah za posamezne panoge. Kolektivne pogodbe pokrivajo veliko večino zaposlenih. EURES – plače in delovni pogoji v AvstrijiOb ponudbi za delo ne vprašajte samo, koliko znaša mesečna plača. Preverite:
  • ali je znesek bruto ali neto,
  • za koliko ur tedensko velja,
  • katera kolektivna pogodba se uporablja,
  • v kateri plačni razred ste uvrščeni,
  • ali so priznane pretekle izkušnje,
  • koliko znašajo dodatki za nočno, nedeljsko, praznično in izmensko delo,
  • ali so nadure vključene ali plačane posebej,
  • ali sta predvidena regres in božičnica,
  • ali se od plače odštevajo nastanitev, prehrana ali prevoz.
Najbolj primerljivo je izračunati pričakovani letni bruto in letni neto dohodek ter od njega odšteti stroške prevoza in nastanitve.

Trinajsta in štirinajsta plača

V Avstriji zaposleni pogosto prejmejo 14 izplačil na leto:
  • 12 rednih mesečnih plač,
  • regres oziroma Urlaubsgeld,
  • božičnico oziroma Weihnachtsgeld.
Vendar trinajsta in štirinajsta plača nista samodejno zagotovljeni z enim splošnim zakonom. Pravica, višina in čas izplačila so običajno določeni v kolektivni pogodbi ali individualni pogodbi o zaposlitvi. Arbeiterkammer – kolektivne pogodbe in posebna izplačilaČe se zaposlite ali vam delovno razmerje preneha med letom, praviloma prejmete sorazmerni del posebnih izplačil, vendar je treba preveriti konkretno kolektivno pogodbo.

Delovni čas, odmori in nadure

Zakonska normalna delovna obveznost praviloma znaša osem ur na dan oziroma 40 ur na teden. Številne kolektivne pogodbe določajo krajši polni delovni čas, pogosto 38,5 ure na teden.Najdaljši dovoljeni delovni čas lahko skupaj z nadurami doseže:
  • največ 12 ur na dan,
  • največ 60 ur v posameznem tednu,
  • povprečno največ 48 ur na teden v praviloma 17-tedenskem obdobju.
To niso običajne delovne ure, temveč zgornje meje. Če delate več kot šest ur, vam pripada najmanj 30-minutni odmor. Ta praviloma ni plačan in se ne šteje v delovni čas. Uradne informacije o najdaljšem delovnem časuNadure morajo biti evidentirane in praviloma plačane z najmanj 50-odstotnim dodatkom ali nadomeščene z ustrezno daljšim prostim časom. Kolektivne pogodbe lahko za nočno, nedeljsko in praznično delo določajo višje dodatke. Arbeiterkammer – nadureVodite lastno evidenco prihodov, odhodov, odmorov, nočnega dela, nedelj, praznikov in nadur. To je lahko ključno, če pride do spora glede plačila.

Dopust

Zaposleni imajo praviloma pravico do petih tednov plačanega dopusta na delovno leto. Pri petdnevnem delovnem tednu to pomeni 25 delovnih dni. Po daljši priznani delovni dobi se lahko pravica poveča na šest tednov.Termin dopusta se dogovori z delodajalcem. Delavec dopusta praviloma ne more določiti enostransko, prav tako pa ga delodajalec ne sme samovoljno poslati na dopust brez ustreznega dogovora. Ob prenehanju zaposlitve mora biti neporabljeni, še veljavni dopust praviloma izplačan. Arbeiterkammer – pravica do dopusta

Bolniška odsotnost

Če zbolite, morate delodajalca o odsotnosti obvestiti brez nepotrebnega odlašanja in upoštevati navodila glede zdravniškega potrdila.Delodajalec mora glede na trajanje zaposlitve in druge pogoje določeno obdobje nadaljevati izplačevanje celotne oziroma delne plače. Pozneje lahko pride v poštev bolniško nadomestilo avstrijskega nosilca zdravstvenega zavarovanja ÖGK. Nadomestilo ni v vseh primerih izplačano samodejno, zato pravočasno preverite postopek. Arbeiterkammer – plačilo med boleznijo

Socialno in zdravstveno zavarovanje

Pri običajni zaposlitvi v Avstriji vas delodajalec pred začetkom dela prijavi v avstrijsko socialno zavarovanje. Prispevki se odtegnejo od bruto plače, del prispevkov pa krije delodajalec.Zavarovanje praviloma vključuje:
  • zdravstveno zavarovanje,
  • pokojninsko zavarovanje,
  • zavarovanje za primer brezposelnosti,
  • nezgodno zavarovanje.
Po prijavi prejmete avstrijsko številko socialnega zavarovanja, za uporabo zdravstvenih storitev pa praviloma kartico e-card.

Če živite v Sloveniji in delate v Avstriji

Čezmejni delavec je za namene socialne varnosti praviloma oseba, ki dela v eni državi, živi v drugi in se domov vrača vsak dan ali najmanj enkrat tedensko.Običajno ste socialno zavarovani v državi zaposlitve, torej v Avstriji. Za ureditev zdravstvenega varstva tudi v Sloveniji zaprosite pristojnega avstrijskega nosilca za ustrezno potrdilo oziroma obrazec S1, nato pa uredite registracijo pri ZZZS. ZZZS – obmejni delavciEvropska kartica zdravstvenega zavarovanja ni nadomestilo za obrazec S1. Namenjena je potrebnemu zdravljenju med začasnim bivanjem, ne pa celoviti ureditvi zdravstvenega varstva v državi prebivanja.

Davki pri delu v Avstriji

Plača za delo, ki ga fizično opravljate v Avstriji, je praviloma obdavčena v Avstriji. Avstrijski delodajalec od bruto plače obračuna prispevke in akontacijo davka.Pomembno pa je tudi vaše slovensko davčno rezidentstvo.

Če ostanete davčni rezident Slovenije

Če imate v Sloveniji stalno prebivališče, družino oziroma središče osebnih in ekonomskih interesov, boste praviloma še vedno slovenski davčni rezident. Slovenski rezidenti morajo FURS napovedati tudi dohodke iz zaposlitve v tujini.V Avstriji plačani davek se pri slovenski odmeri upošteva, zato istega dohodka ne plačate dvakrat v celoti. Če je slovenska obveznost višja od priznane avstrijske, lahko v Sloveniji nastane doplačilo razlike.FURS navaja, da mora slovenski rezident dohodek iz tujine napovedati med letom, nato pa pravilnost podatkov preveriti tudi pri letni odmeri. Odbitek v tujini plačanega davka je treba ustrezno uveljavljati in dokazati. FURS – delo in dohodki v tujiniShranite:
  • pogodbo o zaposlitvi,
  • mesečne plačilne liste,
  • avstrijski letni obračun plače,
  • dokazila o plačanem davku in prispevkih,
  • dokazila o delovnih dneh,
  • dokazila o stroških, ki jih želite uveljavljati,
  • odločbe avstrijskega in slovenskega davčnega organa.

Če se preselite v Avstrijo

Sama odjava slovenskega naslova ali prijava naslova v Avstriji še ne pomeni nujno samodejne spremembe davčnega rezidentstva. FURS presoja stalno prebivališče, družinske vezi, središče življenjskih interesov, običajno bivališče in druge okoliščine.Če se dejansko dolgoročno preselite, pri FURS uredite ugotovitev rezidentskega statusa. Zaradi možnih visokih doplačil je pri nejasnem položaju priporočljiv posvet z davčnim strokovnjakom, ki pozna avstrijsko in slovensko ureditev.

Avstrijska davčna napoved

Zaposleni lahko v Avstriji opravijo letni davčni obračun oziroma Arbeitnehmerveranlagung, pogosto imenovan tudi Steuerausgleich. Z njim lahko uveljavljajo davčne olajšave in zahtevajo vračilo preveč plačanega davka.Prostovoljno napoved je praviloma mogoče vložiti za pet let nazaj. Obvezna napoved ima krajše roke: praviloma do 30. aprila v papirni obliki oziroma do 30. junija pri elektronski oddaji za preteklo leto. Uradne informacije o ArbeitnehmerveranlagungPri dnevni vožnji preverite tudi morebitno upravičenost do:
  • Pendlerpauschale,
  • Pendlereuro,
  • drugih stroškov, povezanih z delom,
  • olajšav za otroke in družino.
Upravičenost do Pendlerpauschale se ugotavlja z uradnim avstrijskim kalkulatorjem Pendlerrechner. Rezultat je odvisen od razdalje, dostopnosti javnega prevoza in števila prihodov na delo. Arbeiterkammer – Pendlerpauschale

Delo od doma iz Slovenije

Če ste zaposleni pri avstrijskem delodajalcu, vendar del dela redno opravljate od doma v Sloveniji, lahko to vpliva na:
  • državo socialnega zavarovanja,
  • davčno obravnavo dela, opravljenega v Sloveniji,
  • obveznosti avstrijskega delodajalca v Sloveniji,
  • izdajo potrdila A1.
Po splošnih pravilih EU lahko opravljanje vsaj 25 odstotkov dela v državi prebivanja pomeni uporabo sistema socialne varnosti te države. Za določene primere čezmejnega dela na daljavo obstajajo posebna pravila in izjeme, vendar jih je treba pravočasno urediti. Evropska komisija – delo v več državahRednega dela od doma iz Slovenije zato ne začnite zgolj na podlagi ustnega dogovora z nadrejenim. Predhodno naj položaj preverijo delodajalec, računovodstvo in pristojna nosilca socialnega zavarovanja.

Otroški in družinski prejemki

Če eden od staršev dela v Avstriji, družina in otroci pa živijo v Sloveniji, lahko pride do upravičenosti do družinskih prejemkov iz ene ali obeh držav. Ne pomeni pa, da lahko družina v obeh državah prejema polni znesek enakega prejemka.Po pravilih EU se določi prednostno pristojna država. Če starša delata v različnih državah, ima lahko prednost država, kjer otroci živijo in kjer eden od staršev dela. Druga država lahko pod določenimi pogoji izplača razliko do višjega zneska. EU – pravila o družinskih prejemkihVsako spremembo zaposlitve, prebivališča ali družinskega položaja pravočasno sporočite pristojnim organom, saj lahko neupravičeno prejeti zneski vodijo do vračila.

Pokojninska doba

Prispevki, plačani v Avstriji, se upoštevajo pri uveljavljanju pokojninskih pravic. Po evropskih pravilih se pri preverjanju pogojev lahko seštevajo zavarovalne dobe, dopolnjene v različnih državah EU.Vsaka država praviloma izračuna in izplača svoj sorazmerni del pokojnine glede na zavarovalno dobo in prispevke v tej državi. Avstrijska delovna doba se torej ne izgubi. ZPIZ – mednarodno zavarovanjeHranite pogodbe, plačilne liste in potrdila o zavarovanju ter občasno preverite evidenco zavarovalnih obdobij.

Kaj se zgodi, če izgubite delo?

Če ste čezmejni delavec, ki živi v Sloveniji in se je med zaposlitvijo v Avstriji vračal domov vsak dan ali najmanj enkrat tedensko, se ob popolni brezposelnosti praviloma prijavite pri Zavodu RS za zaposlovanje v Sloveniji.Za dokazovanje avstrijskih obdobij zavarovanja zaprosite AMS za obrazec U1. Če obrazca še nimate, si ga lahko pristojni organi izmenjajo tudi neposredno, vendar lahko U1 postopek pospeši. AMS – obrazec U1Pravila so lahko drugačna, če ste v Avstriji tudi prebivali in niste bili čezmejni delavec. Ob prenehanju zaposlitve zato čim prej kontaktirajte AMS oziroma Zavod RS za zaposlovanje.

Odpoved in prenehanje zaposlitve

Pogodba lahko preneha zaradi:
  • odpovedi delavca,
  • odpovedi delodajalca,
  • sporazumnega prenehanja,
  • izteka pogodbe za določen čas,
  • takojšnjega prenehanja iz utemeljenega razloga,
  • prenehanja med poskusnim obdobjem.
Odpovedni roki so odvisni od načina prenehanja, pogodbe, kolektivne pogodbe in trajanja zaposlitve. Pri odpovedi delavca je pogosto določen enomesečni rok z iztekom ob koncu meseca, vendar so možne drugačne ureditve.Odpoved podajte pisno in poskrbite za dokazilo o vročitvi. Pred podpisom sporazumnega prenehanja preverite posledice za odprti dopust, nadure, posebna izplačila, odpravnino in nadomestilo za brezposelnost.Če menite, da je odpoved nezakonita ali diskriminatorna, ukrepajte takoj. Roki za izpodbijanje so lahko zelo kratki. Obrnete se lahko na svet delavcev, sindikat ali avstrijsko delavsko zbornico Arbeiterkammer.

Sezonsko delo v Avstriji

Sezonske zaposlitve so pogoste v turizmu, hotelirstvu, gostinstvu in kmetijstvu. Delodajalci pogosto ponujajo tudi nastanitev in prehrano.Pred odhodom pisno preverite:
  • natančen začetek in konec zaposlitve,
  • bruto plačo in tedensko število ur,
  • ceno nastanitve in prehrane,
  • število oseb v sobi,
  • plačilo nadur,
  • proste dneve,
  • dodatke za nedelje in praznike,
  • povračilo potnih stroškov,
  • pogoje predčasnega prenehanja pogodbe.
Pogodbe za določen čas praviloma ni mogoče redno odpovedati pred iztekom, če možnost odpovedi ni posebej dogovorjena. Zato pred podpisom preverite, kaj se zgodi, če želite delo zapustiti pred koncem sezone.

Kako prepoznati sumljivo ponudbo?

Bodite previdni, če:
  • morate plačati za samo možnost zaposlitve,
  • podjetje skriva polni naziv in naslov,
  • ni mogoče preveriti uradne spletne strani ali impresuma,
  • delodajalec zavrača pisno pogodbo,
  • ponuja izplačilo samo v gotovini brez plačilne liste,
  • zahteva večdnevno neplačano poskusno delo,
  • obljublja neto plačo brez pojasnila bruto zneska in delovnih ur,
  • želi obdržati vaš osebni dokument,
  • zahteva nakazilo za nastanitev na zasebni račun še pred preverjanjem,
  • se pogoji ob prihodu razlikujejo od pisne ponudbe.
Nikoli ne podpisujte dokumenta, ki ga ne razumete. Zahtevajte čas za pregled in po potrebi pomoč osebe, ki dobro pozna nemščino in avstrijsko delovno pravo.

Kam po pomoč?

Pri vprašanjih se lahko obrnete na:
  • AMS – iskanje zaposlitve in avstrijsko nadomestilo za brezposelnost,
  • EURES – zaposlitvena mobilnost znotraj EU,
  • Arbeiterkammer – delovno pravo, plače, nadure, pogodbe in davčna vprašanja,
  • ÖGK – zdravstveno in socialno zavarovanje,
  • Finanzamt Österreich – avstrijski davki,
  • FURS – slovensko davčno rezidentstvo in napoved tujih dohodkov,
  • ZZZS – zdravstveno zavarovanje čezmejnih delavcev,
  • ZPIZ – pokojninska doba in mednarodno zavarovanje,
  • Zavod RS za zaposlovanje – EURES svetovanje in pravice ob brezposelnosti.

Kontrolni seznam pred začetkom dela v Avstriji

Preden sprejmete zaposlitev, preverite:
  • kdo je dejanski delodajalec,
  • ali imate pisno pogodbo ali Dienstzettel,
  • kolikšna je bruto plača,
  • katera kolektivna pogodba velja,
  • v kateri plačni razred ste uvrščeni,
  • koliko ur tedensko boste delali,
  • kako bodo plačane nadure in dodatki,
  • ali vam pripadata regres in božičnica,
  • ali je nastanitev plačljiva,
  • ali vas je delodajalec prijavil v zavarovanje,
  • ali potrebujete priznanje kvalifikacije,
  • ali morate prijaviti prebivališče,
  • kako boste uredili zdravstveno zavarovanje v Sloveniji,
  • kako boste dohodek prijavili FURS,
  • kakšni so odpovedni rok in pogoji prenehanja pogodbe.

Ali se delo v Avstriji splača?

Delo v Avstriji se lahko splača predvsem kandidatom z iskanim poklicem, dobrim znanjem nemščine in ponudbo, ki vključuje ustrezno uvrstitev v kolektivno pogodbo, plačane nadure ter trinajsto in štirinajsto plačo.Pri odločitvi ne primerjajte samo mesečnega neto zneska. Upoštevajte tudi:
  • letni neto dohodek,
  • stroške prevoza in cestnin,
  • čas dnevne vožnje,
  • stroške nastanitve,
  • izmensko in nočno delo,
  • morebitno slovensko davčno doplačilo,
  • dopust in druge pravice,
  • možnosti napredovanja,
  • vpliv na družinsko in zasebno življenje.
Dobro preverjena zaposlitev v Avstriji je lahko odlična karierna priložnost. Najpomembneje je, da še pred začetkom dela poznate delodajalca, razumete pogodbo ter pravočasno uredite davčne, zdravstvene in druge obveznosti v obeh državah.Informacije v članku so splošne in so bile preverjene glede na ureditev, dostopno avgusta 2026. Davčna, socialna in delovnopravna obravnava je odvisna od konkretnih okoliščin, zato pri zahtevnejših primerih pridobite individualno pojasnilo pristojnega organa ali strokovnjaka.

Scroll to Top