Geograf sodeluje pri urbanističnem načrtovanju, v državni upravi, novinarstvu in diplomaciji. Dela v raziskovalnih ustanovah, kjer se ukvarjajo s prostorskim in regionalnim načrtovanjem.
Delovni postopki
Nekateri geografi poučujejo na šoli, ostali pa navadno preučujejo razne pojave na zemeljski površini, ki so nastali zaradi delovanja naravnih procesov ali pa zaradi posega človeka. Preučuje dele zemeljskega površja in pokrajino ter obravnava oblike zemeljskega površja, vodo, prst, podnebje, živalstvo in rast. Prav tako preučuje prebivalstvo, naselja, gospodarstvo, promet, proizvodnjo in politične razmere.
Delovni pripomočki
Kadar je geograf v svojem kabinetu oz. pisarni, uporablja predvsem osebni računalnik, kjer ima naložene ustrezne programe.
Ko je na terenu meri spremembe v naravnem okolju, kartira zemljišča in analizira vzorce okolja. Za delo uporablja različna arhivska in statična gradiva.
Veliko je v stiku z ljudmi, saj dela s strokovnjaki, ki so v istem poklicu ali pa so iz sorodnih strok.
Pri preučevanju pojavov sta geografu v pomoč statistika in kartografija.
Na kaj mora biti pozoren?
Geograf dela raziskave v raziskovalnih ustanovah in te objavlja v knjižnih oblikah. V državni upravi svoje delo usmerja v raziskave, ocene in presoje ter v spremljanje sprememb v pokrajini.
V novinarstvu gre največ za posredovanje geografskega znanja o ljudeh in pokrajini.
Pri svojem delu mora pokazati, da je zelo ustvarjalen in tudi komunikativen.
Njegovo delo poteka največ v naravi, kjer ni izpostavljen posebnim nevarnostim, samo v primeru, ko sodeluje z jamarji ali z raziskovalci snežnih plazov, je bolj izpostavljen, da se mu pripeti kakšna nesreča.
