Poletna vročina lahko močno vpliva na naše počutje, koncentracijo in učinkovitost pri delu. Pri visokih temperaturah pa ne gre več samo za vprašanje udobja – vročina lahko predstavlja tudi tveganje za zdravje in varnost zaposlenih. Kako vročina vpliva na delo, kateri zaposleni so najbolj izpostavljeni in kaj lahko storijo zaposleni ter delodajalci?
Poleti se temperature v Sloveniji vse pogosteje povzpnejo krepko nad 30 °C. Medtem ko lahko prosti čas prilagodimo vremenu, se delovnim obveznostim večinoma ne moremo izogniti.
Posebej zahtevne so razmere za zaposlene, ki delajo na prostem, v proizvodnji, skladiščih, kuhinjah in drugih vročih prostorih. Toda težave lahko občutijo tudi zaposleni v pisarnah, predvsem kadar prostori niso ustrezno hlajeni.
Vročina namreč ne vpliva samo na počutje. Vpliva lahko tudi na našo zbranost, sposobnost odločanja, hitrost odzivanja in posledično na varnost pri delu.
Zakaj smo pri delu v vročini manj učinkoviti?
Človeško telo poskuša notranjo temperaturo ohranjati v razmeroma ozkem območju. Ko temperatura okolja naraste, mora zato vložiti več napora v hlajenje.
Začne se intenzivnejše potenje, poveča se prekrvavitev kože, z znojem pa izgubljamo tekočino in elektrolite.
Če smo vročini izpostavljeni dlje časa, lahko postanemo utrujeni, počasnejši in manj zbrani.
Pri delu se to lahko pokaže kot:
- slabša koncentracija,
- počasnejše odzivanje,
- večja utrujenost,
- glavobol,
- razdražljivost,
- zmanjšana fizična zmogljivost,
- večja možnost napak in
- večje tveganje za nezgode pri delu.
To je še posebej pomembno pri poklicih, kjer zaposleni upravljajo stroje, vozijo, opravljajo fizično zahtevna dela ali morajo biti ves čas zelo zbrani.
Katera delovna mesta so najbolj izpostavljena vročini?
Ko govorimo o vročini na delovnem mestu, najprej pomislimo na ljudi, ki delajo na prostem.
Med bolj izpostavljenimi so zaposleni v gradbeništvu, cestnem prometu in vzdrževanju, kmetijstvu, gozdarstvu, komunali, dostavi in številnih drugih dejavnostih.
Toda visoke temperature so lahko težava tudi v zaprtih prostorih.
Vročini so lahko izpostavljeni zaposleni v proizvodnih obratih, skladiščih, delavnicah, pekarnah, gostinskih kuhinjah in drugih prostorih, kjer zaradi narave dela nastaja dodatna toplota ali ni ustreznega hlajenja.
Tudi delo v pisarni lahko ob vročinskem valu postane precej naporno, če prostor nima ustreznega prezračevanja, senčenja ali klimatske naprave.
Dehidracija lahko hitro vpliva na naše sposobnosti
Ena najpogostejših težav pri delu v vročini je izguba tekočine.
Ko se potimo, telo izgublja vodo in elektrolite. Če izgubljene tekočine ne nadomestimo, lahko pride do dehidracije.
Med opozorilnimi znaki so žeja, suha usta, glavobol, utrujenost, omotica, slabost, zmanjšana koncentracija in mišični krči.
Zaposleni, ki delajo v vročem okolju, zato ne bi smeli čakati na izrazito žejo. Vodo je bolje piti redno in v manjših količinah skozi ves delovni čas.
Pri intenzivnem fizičnem delu in močnem potenju je treba posebno pozornost nameniti tudi ustreznemu nadomeščanju elektrolitov.
Vročina vpliva tudi na odnose med sodelavci
Ste opazili, da smo v vročini včasih manj potrpežljivi?
Visoke temperature lahko vplivajo tudi na razpoloženje. Ko nam je vroče, smo lahko bolj utrujeni in razdražljivi, težje ohranjamo pozornost ter se hitreje odzovemo na stresne situacije.
V delovnem okolju se to lahko odrazi v komunikaciji med sodelavci in odnosu do strank.
Prijetna temperatura na delovnem mestu zato ni samo vprašanje udobja, temveč lahko vpliva tudi na kakovost dela in odnose v kolektivu.
Kdaj vročina postane nevarna za zdravje?
Daljša izpostavljenost visokim temperaturam lahko povzroči različne zdravstvene težave.
Ena od njih je toplotna izčrpanost. Pojavijo se lahko močno potenje, slabost, glavobol, omotica, šibkost in izrazita utrujenost.
Še nevarnejši je vročinski udar, pri katerem telo ne zmore več učinkovito uravnavati svoje temperature.
Med resnimi opozorilnimi znaki so lahko zelo visoka telesna temperatura, zmedenost, motnje zavesti in drugi nevrološki simptomi.
V takšnem primeru je potrebno hitro ukrepanje. Osebo je treba umakniti iz vročega okolja, jo začeti hladiti in poiskati nujno medicinsko pomoč.
Kaj lahko zaposleni naredimo sami?
Čeprav na zunanjo temperaturo ne moremo vplivati, lahko z nekaterimi preprostimi ukrepi zmanjšamo obremenitev telesa.
Najpomembnejše je redno pitje vode. Pri delu na prostem pomagajo tudi lahka in zračna oblačila, pokrivalo, zaščita pred soncem ter odmori v senci ali hladnejšem prostoru.
Kadar narava dela to dopušča, je fizično najzahtevnejša opravila smiselno opraviti v hladnejših delih dneva.
Pomembno je tudi, da spremljamo svoje počutje in počutje sodelavcev.
Če se pojavijo omotica, slabost, izrazita šibkost, glavobol ali drugi znaki pregrevanja, jih ne smemo ignorirati samo zato, da bi dokončali delovno nalogo.
Kaj lahko naredi delodajalec?
Vročina na delovnem mestu ni samo težava zaposlenega. Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja je pomemben del organizacije dela.
V obdobjih visokih temperatur lahko delodajalci glede na delovno okolje in naravo dela uvedejo različne ukrepe, na primer:
- zagotovijo dostop do pitne vode,
- omogočijo pogostejše odmore,
- poskrbijo za ustrezno prezračevanje ali hlajenje prostorov,
- zagotovijo senčenje delovnih mest,
- prilagodijo organizacijo dela,
- fizično najzahtevnejša opravila prestavijo v hladnejše dele dneva, kjer je to mogoče,
- zaposlene seznanijo z nevarnostmi vročine in znaki pregrevanja.
Pri delu na prostem je organizacija dela še posebej pomembna. Delo sredi dneva na neposrednem soncu lahko predstavlja bistveno večjo obremenitev kot enako delo v zgodnjih jutranjih urah.
Kaj pa temperatura v pisarni?
Pisarniško delo se na prvi pogled zdi manj problematično, vendar lahko tudi previsoka temperatura v pisarni pomembno vpliva na zaposlene.
Težko se je osredotočiti na zahtevno nalogo ali večurni sestanek, če je prostor pregret.
Klimatske naprave so učinkovita rešitev, vendar tudi pretirano hlajenje ni najboljša izbira. Neposredno pihanje hladnega zraka in velike temperaturne razlike med notranjostjo in zunanjostjo so lahko neprijetne.
Cilj bi moral biti prijetno in stabilno delovno okolje, ki zaposlenim omogoča normalno opravljanje dela.
Vročina in varnost pri delu
V nekaterih poklicih je vpliv vročine še posebej pomemben zaradi povečane možnosti nezgod.
Utrujen in dehidriran delavec ima lahko počasnejše reakcije in slabšo presojo. Pri upravljanju strojev, delu na višini, vožnji ali drugih nevarnejših opravilih ima lahko že trenutek zmanjšane koncentracije resne posledice.
Delodajalci bi zato morali vročino obravnavati tudi kot dejavnik tveganja pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu.
Ne tekmujmo, kdo lahko prenese več vročine
Na nekaterih delovnih mestih še vedno obstaja prepričanje, da je vročino preprosto treba potrpeti.
Toda pregrevanje in dehidracija nista znak pomanjkanja vzdržljivosti. Gre za fiziološki odziv telesa na zahtevne okoljske razmere.
Dober delodajalec zato ne čaka, da zaposleni zaradi vročine ne zmorejo več delati. Smiselno je pravočasno prilagoditi delovne pogoje in organizacijo dela.
Tudi zaposleni pa moramo opozorilne znake svojega telesa jemati resno.
Vročina ni samo vprašanje udobja
Vse pogostejši vročinski valovi pomenijo, da bo vprašanje dela pri visokih temperaturah postajalo vedno pomembnejše tudi na slovenskih delovnih mestih.
Vročina lahko vpliva na naše zdravje, počutje, koncentracijo, produktivnost in varnost. Še posebej ogroženi so zaposleni, ki opravljajo fizično zahtevno delo ali delajo na prostem oziroma v vročih zaprtih prostorih.
Z ustrezno organizacijo dela, zadostno količino tekočine, odmori, hlajenjem in zaščito pred soncem lahko številne težave preprečimo.
Ko se temperature povzpnejo nad 30 °C, zato pravo vprašanje ni, koliko vročine lahko zaposleni še prenese, ampak kako lahko delo organiziramo tako, da bo kljub vročini varno in učinkovito.
