Javna dela so program aktivne politike zaposlovanja, namenjen predvsem dolgotrajno brezposelnim. Udeležencem omogočajo zaposlitev pri neprofitnem delodajalcu, pridobivanje novih znanj in delovnih izkušenj, podporo mentorja ter lažje ponovno vključevanje na trg dela.
Programi se izvajajo na področjih, ki so v javnem interesu in koristijo širši skupnosti. V letu 2026 je za javna dela predvidenih približno 2.500 vključitev po vsej Sloveniji. Aktualne informacije in morebitne spremembe objavlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Pomembno: Podatki v članku veljajo za program Javna dela 2026. Pogoji, višina minimalne plače in seznam programov se lahko v naslednjih letih spremenijo, zato pred vključitvijo vedno preverite aktualno objavo Zavoda.
Kaj so javna dela?
Javna dela so posebna oblika zaposlitve, s katero se spodbuja socialna in delovna vključenost dolgotrajno brezposelnih. Izvajajo jih neprofitni delodajalci, ki jih Zavod izbere na podlagi javnega povabila in jim del stroškov zaposlitve krije v obliki subvencije.
Udeleženec sklene pogodbo o vključitvi v program z Zavodom in pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del z izvajalcem. Ne gre torej le za prostovoljno delo ali usposabljanje, temveč za delovno razmerje s plačo in pravicami, ki pripadajo zaposlenemu ob upoštevanju posebnosti javnih del.
Namen programa je, da udeleženec:
ohrani ali razvije svoje delovne sposobnosti,
pridobi nova znanja, spretnosti in delovne izkušnje,
se znova vključi v delovno okolje in razširi svojo socialno mrežo,
izboljša možnosti za prehod v drugo zaposlitev.
Na katerih področjih se izvajajo javna dela?
Katalog programov javnih del za leto 2026 vključuje šest širših področij:
kmetijstvo,
vzgojo in izobraževanje ter šport,
okolje in prostor,
kulturo,
socialno varstvo,
druge programe javnih del.
Med konkretnimi programi so denimo pomoč pri učenju, pomoč v knjižnicah, muzejih in arhivih, pomoč starejšim in invalidom, skrb za zapuščene živali, urejanje javnih površin, pomoč pri kulturnih dejavnostih, podpora nevladnim organizacijam ter programi za mlade, družine in občane.
Dela morajo biti v splošno družbeno korist. Udeleženci ne smejo nadomeščati redno zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih, njihove storitve pa morajo biti za uporabnike brezplačne.
Kdo se lahko vključi v javna dela 2026?
V program se lahko praviloma za največ eno leto vključijo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so v evidenci brezposelnih neprekinjeno prijavljene najmanj 12 mesecev.
Prednost imajo osebe, ki so:
v evidenci brezposelnih neprekinjeno prijavljene več kot dve leti in
v tem obdobju niso bile vključene v noben drug program aktivne politike zaposlovanja.
Pri izboru imajo prednost tudi invalidi. O tem, ali je vključitev za posamezno osebo smiselna, presoja Zavod skupaj z osebnim svetovalcem.
Kdo se lahko ponovno vključi?
Določene skupine brezposelnih se lahko v javna dela ponovno vključijo, vendar najdlje še za tri leta. To velja za osebe, ki so:
invalidi,
Romi,
starejše od 58 let,
starejše od 50 let in imajo 1. ali 2. raven strokovne izobrazbe,
soočene z več hkratnimi omejitvami za vključitev na trg dela.
Za ponovno vključitev morajo biti izpolnjeni tudi dodatni pogoji: oseba je morala biti ob prvi vključitvi v evidenci neprekinjeno prijavljena več kot eno leto, že takrat je morala pripadati ustrezni ciljni skupini, Zavod pa mora ponovno vključitev oceniti kot smiselno.
Skupno trajanje vseh vključitev v programe javnih del ne sme preseči štirih let. Posamezna vključitev po programu za leto 2026 lahko traja največ eno leto oziroma najdlje do 31. decembra 2026. Podrobnejši pogoji so objavljeni na strani Zavoda za iskalce zaposlitve.
Kako se vključite v javna dela?
Če ste prijavljeni v evidenci brezposelnih in menite, da izpolnjujete pogoje, se najprej pogovorite s svojim osebnim svetovalcem na uradu za delo. Na programe se praviloma ne prijavljate neposredno tako kot na običajen zaposlitveni oglas.
Postopek vključitve poteka po naslednjih korakih:
Zavod oziroma osebni svetovalec pripravi predlog za vključitev in presodi njeno smiselnost.
Z osebnim svetovalcem pripravite ter podpišete zaposlitveni načrt.
Zavod vas seznani s predvidenim delom, pravicami in obveznostmi.
Napoteni ste k izvajalcu javnega dela, ki med kandidati izbere ustrezno osebo.
Izbrani kandidat opravi predhodni zdravniški pregled.
Z Zavodom podpiše pogodbo o vključitvi v program.
Z izvajalcem javnega dela sklene pogodbo o zaposlitvi in nato začne opravljati delo.
Izvajalec mora udeležencu zagotoviti strokovno usposobljenega mentorja in usposabljanje za opravljanje dela.
Delovni čas in organizacija dela
Pogodba se lahko sklene za 25, 30 ali 40 ur dela tedensko, praviloma pet dni v tednu. Pri invalidih se obseg dela določi v skladu z odločbo o invalidnosti oziroma izvedenskim mnenjem pristojnega organa.
Udeležencem javnih del ni dovoljeno naložiti nadurnega dela. Delo praviloma poteka med 6. in 22. uro, delo po 22. uri pa je mogoče le izjemoma ter s predhodnim soglasjem Zavoda in udeleženca. Podrobnosti o razporeditvi morajo biti zapisane v pogodbi o zaposlitvi.
Udeleženec je lahko največ četrtino delovnega časa vključen tudi v programe usposabljanja in izobraževanja.
Plača za javna dela v letu 2026
Plača je določena glede na raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti, potrebno za delo, ki ga udeleženec opravlja. Osnova za izračun je minimalna plača, ki za delo, opravljeno od 1. januarja do 31. decembra 2026, znaša 1.481,88 evra bruto.
| Raven izobrazbe po SOK | Delež minimalne plače | Bruto plača za 40 ur tedensko |
|---|---|---|
| 1.–4. raven | 100 % | 1.481,88 € |
| 5. raven | 105 % | 1.555,97 € |
| 6. in 7. raven | 115 % | 1.704,16 € |
| 8. raven | 125 % | 1.852,35 € |
Zneski v tabeli so I. bruto za polni delovni čas 40 ur tedensko. Pri pogodbi za krajši delovni čas je treba z izvajalcem pred podpisom preveriti pripadajoči bruto znesek, dodatke in pričakovano izplačilo. Neto plača ni enaka za vse, saj je odvisna od davčnih olajšav, prispevkov in osebnih okoliščin.
Uradni izračun je objavljen v dokumentu Izračun plač za udeležence javnih del za leto 2026, višino minimalne plače pa objavlja tudi Ministrstvo za delo.
Katere pravice pripadajo udeležencu?
Izvajalec programa kot delodajalec udeležencu izplačuje plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja. Udeležencu pripadajo:
redna mesečna plača in zakonsko določeni dodatki,
povračilo stroškov prehrane med delom,
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,
letni dopust,
regres za letni dopust,
zimski regres,
varstvo pri delu,
podpora mentorja in usposabljanje za opravljanje nalog.
Izvajalci morajo spoštovati delovnopravne predpise in posebnosti, ki veljajo za javna dela. Pred podpisom pogodbe natančno preverite trajanje zaposlitve, tedenski delovni čas, opis nalog, višino plače, dodatke, povračila stroškov in razpored dela.
Kje dobite aktualne informacije?
Najzanesljivejši prvi naslov je vaš osebni svetovalec na Zavodu za zaposlovanje. Informacije lahko dobite tudi v Kontaktnem centru Zavoda na brezplačni telefonski številki 080 20 55.
Na spletu spremljajte:
Javno povabilo za izvajalce je bilo ob posodobitvi članka aktualno in je odprto do porabe sredstev, najdlje do 7. novembra 2026. Ker se lahko sredstva razdelijo že prej, je smiselno možnosti vključitve preveriti čim prej.
Javna dela so lahko korak do naslednje zaposlitve
Javna dela niso trajna rešitev za brezposelnost, lahko pa pomenijo pomemben korak nazaj v delovno okolje. Udeležencu omogočajo, da obnovi delovne navade, pridobi aktualne izkušnje, razvije nova znanja in vzpostavi stike, ki mu lahko pomagajo pri nadaljnjem iskanju zaposlitve.
Pred vključitvijo se z osebnim svetovalcem pogovorite tudi o svojem dolgoročnem zaposlitvenem cilju. Izberite program, v katerem boste pridobili izkušnje in kompetence, uporabne tudi po zaključku javnih del.
Posodobljeno: 10. avgusta 2026
Podatki preverjeni po javnem povabilu Javna dela 2026, katalogu programov in informacijah ZRSZ za iskalce zaposlitve.
