Različni načini zaposlitve – delo za kakšno ceno?

Posodobljeno: avgust 2026

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas še zdaleč ni edini način opravljanja dela. Podjetja in posamezniki sodelujejo tudi na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb, mnogi pa delo opravljajo kot samostojni podjetniki. Te oblike se razlikujejo po namenu, davkih in prispevkih, predvsem pa po pravicah in varnosti, ki jih zagotavljajo izvajalcu.

Pomembno je, da pogodbena oblika ustreza dejanskemu načinu dela. Če oseba delo opravlja osebno, nepretrgano, v organiziranem procesu naročnika, po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom, lahko obstajajo elementi delovnega razmerja. V takem primeru se delo ne sme prikriti s podjemno pogodbo, avtorsko pogodbo ali sodelovanjem prek s. p.

Spodnji pregled primerja tri pogoste oblike sodelovanja. Izračuni veljajo za slovensko davčno zakonodajo avgusta 2026 in so informativni.

Hitra primerjava

1. Podjemna pogodba

S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa se zaveže, da mu bo za rezultat plačal. Predmet pogodbe je lahko izdelava ali popravilo stvari ter fizično ali umsko delo, denimo čiščenje prostorov, varstvo otrok, popravilo opreme ali izvedba druge konkretno določene storitve.

Podjemna pogodba je namenjena občasnim in časovno omejenim delom. Ni primerna za delo, ki se opravlja nepretrgano, v delovnem času, ki ga določa naročnik, po njegovih navodilih in na način, primerljiv z delom zaposlenih.

Kako je obdavčeno plačilo?

Plačilo se praviloma šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Akontacija dohodnine znaša 25 % od davčne osnove. Osnova je bruto dohodek, zmanjšan za:

• 10 % normiranih stroškov in
• prispevke za socialno varnost, ki bremenijo prejemnika.

Prejemnik plača 6,36 % prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če ni že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na drugi ustrezni podlagi, se mu praviloma obračuna tudi 15,50 % prispevka za PIZ.

Naročnik dodatno plača 0,53 % za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter 8,85 % prispevka za PIZ. Pri podjemni pogodbi plača še posebni davek na določene prejemke v višini 25 % bruto honorarja.

Primer: bruto honorar 1.000 €

Akontacija dohodnine ni nujno končni davek. Dohodek se všteva v letno davčno osnovo, zato je končni rezultat odvisen od vseh letnih dohodkov in olajšav posameznika. Poleg normiranih stroškov je mogoče pod pogoji zakona uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, povezane z opravljanjem dela, na podlagi ustreznih dokazil.

Kaj pa brezposelna oseba?

Opravljanje občasnega dela po podjemni ali avtorski pogodbi samo po sebi ni enako sklenitvi delovnega razmerja. Če prejemate denarno nadomestilo za brezposelnost, morate Zavod RS za zaposlovanje o pogodbenem razmerju obvestiti v osmih dneh od sklenitve pogodbe. Če dodatni dohodek iz dela preseže 200 € neto na mesec, se nadomestilo zniža za 50 % dela dohodka, ki presega 200 € neto. Neizpolnitev obveznosti obveščanja lahko pomeni izgubo pravice do nadomestila.

2. Avtorska pogodba

Avtorska pogodba se lahko sklene samo za avtorsko delo: individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti ali umetnosti. Med takšna dela lahko sodijo članki, priročniki, računalniški programi, fotografije, glasbena in avdiovizualna dela, arhitekturni načrti ter druga dela, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.

Ni dovolj, da pogodbo stranki samo poimenujeta »avtorska«. Odločilna sta vsebina in ustvarjalni značaj rezultata. Za administrativno, rutinsko ali fizično delo avtorska pogodba ni primerna.

Davčna obravnava prejemnika je praviloma enaka kot pri podjemni pogodbi: 10 % normiranih stroškov, 25-odstotna akontacija dohodnine ter prispevki glede na zavarovalni status prejemnika.

Primer: bruto honorar 1.000 €

Strošek naročnika je nižji kot pri podjemni pogodbi, ker se od avtorskega honorarja ne plačuje 25-odstotni posebni davek na določene prejemke. Naročnik pa še vedno plača 0,53 % prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter 8,85 % prispevka za PIZ.

3. Samostojni podjetnik (s. p.)

Samostojni podjetnik ni zaposlen pri naročniku, temveč na trgu samostojno opravlja dejavnost in za storitve izdaja račune. Sam določa način organizacije dela, praviloma uporablja lastna sredstva, prevzema poslovno tveganje in za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Odprtje s. p. je lahko smiselno, kadar imate trajnejši obseg dela, dovolj visoke prihodke in resnično poslovno samostojnost. Če delate skoraj izključno za enega naročnika pod pogoji, podobnimi zaposlitvi, je treba preveriti, ali gre za ekonomsko odvisno osebo oziroma ali obstajajo elementi delovnega razmerja.

Prispevki v letu 2026

Redni s. p. je vključen v obvezna socialna zavarovanja in prispevke plačuje vsak mesec, tudi če v posameznem mesecu nima prihodkov. Najnižja zavarovalna osnova od marca 2026 znaša 1.521,62 €, kar je 60 % povprečne mesečne plače za leto 2025.

Ob upoštevanju prispevkov za PIZ, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, brezposelnost, prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka znašajo minimalne mesečne obveznosti rednega s. p. od marca 2026 približno 651 €. Znesek se lahko spremeni, če je zavarovalna osnova zaradi preteklega dobička višja od minimalne.

Oseba, ki prvič registrira dejavnost, lahko uveljavlja delno oprostitev prispevka za PIZ:

• v prvih 12 mesecih 50 % prispevka za PIZ in
• v naslednjih 12 mesecih 30 % prispevka za PIZ.

Oprostitev se nanaša samo na prispevek za PIZ, ne pa na vse prispevke. Od julija 2025 samozaposleni plačujejo tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 2 % zavarovalne osnove. Obvezni zdravstveni prispevek od marca 2026 do februarja 2027 znaša 39,36 € mesečno.

Če ste že polno zavarovani na drugi podlagi in dejavnost opravljate kot tako imenovani popoldanski s. p., namesto polnih prispevkov praviloma plačujete pavšalne prispevke. Tudi ti se periodično spreminjajo.

Davek: dejanski ali normirani odhodki

Podjetnik lahko davčno osnovo ugotavlja na dva načina:

1. Z dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki. Obdavčen je dejanski dobiček, možne so davčne olajšave, dohodek pa se vključuje v letno dohodninsko osnovo.
2. Z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki. Odhodki se priznajo po zakonsko določeni lestvici, posebnih davčnih olajšav ni, davek pa je dokončen.

Za leto 2026 pri normirancih velja progresivna obdavčitev davčne osnove. Pri zavezancu, ki izpolnjuje pogoj dovolj dolge vključitve v zavarovanje na podlagi samozaposlitve, se davčna osnova do 72.000 € obdavči po 20 %, presežek pa po 35 %. Pri zavezancu, ki tega pogoja ne izpolnjuje, je meja med 20- in 35-odstotno stopnjo 33.000 €. Normirani odhodki, pogoji za vstop in obvezni izstop so vezani na višino prihodkov in zavarovalni status, zato preprosta trditev, da »normirani s. p. vedno plača 4 % davka«, ne drži za vse primere.

Poleg davka in prispevkov je treba upoštevati še stroške računovodstva, bančnega računa, opreme, zavarovanj, dopusta, bolniške odsotnosti, izobraževanja in časa brez naročil. Cena storitve s. p. zato ne more biti neposredno primerljiva z bruto plačo zaposlenega.

Katera oblika je najugodnejša?

Najnižji davek še ne pomeni nujno najboljše izbire.

• Za enkratno, jasno določeno neavtorsko delo je običajno primerna podjemna pogodba.
• Za izvirno avtorsko stvaritev je lahko primerna avtorska pogodba.
• Za trajno in samostojno opravljanje dejavnosti za več naročnikov je lahko primeren s. p.
• Kadar delo vsebuje elemente delovnega razmerja, je pravilna podlaga pogodba o zaposlitvi, ki delavcu zagotavlja tudi pravice, kot so plačan dopust, nadomestilo plače, minimalna plača, odpovedni roki in varstvo po delovnopravni zakonodaji.

Pred podpisom pogodbe primerjajte neto prejemek, celoten strošek naročnika, socialno varnost, poslovno tveganje in dejanski način opravljanja dela. Pri večjih ali rednih zneskih je smiselno pridobiti individualni izračun računovodje ali davčnega svetovalca.

Viri

• SPOT: Podjemna pogodba
• SPOT: Oblike dela
• FURS: Prispevki za socialno varnost fizične osebe z dejavnostjo
• FURS: Osnove in zneski prispevkov za socialno varnost
• SPOT: Davek od dohodka iz dejavnosti
• ZRSZ: Denarno nadomestilo
• GOV.SI: Prispevek za dolgotrajno oskrbo
• ZZZS: Obvezni zdravstveni prispevek

Opozorilo: članek je informativne narave in ne predstavlja individualnega davčnega ali pravnega svetovanja. Zneski in pravila se lahko spremenijo, končni obračun pa je odvisen od okoliščin posameznika.